Izšla je nova alumni zgodba z Željko Travar, alumno Ekonomske fakultete in specialistko na področju davkov, ki ji svet velikih korporacij ni tuj. Svojo kariero je začela že pred zaključkom študija, ko se je zaposlila v enem izmed podjetij Big4. Kljub pomanjkanju izkušenj in znanja s področja davkov, je to hitro nadgradila s pridnim delom, danes pa jo najdemo kot davčno specialistko v podjetju GEN-I. Povedala nam je o svojih začetkih, izzivih, s katerimi se je srečala ob prehodu iz financ v energetiko, ter delila spomine na študijske čase.

Na kratko nam predstavite svojo karierno pot vse od zaključka Ekonomske fakultete pa do danes, ko delate kot specialistka na področju davkov v GEN-I.

Že tekom študija sem se odločila poiskati praktične izkušnje. V sklopu Kariernega sejma Delo mene išče je se je podjetje PwC predstavilo s stojnico, ki me je od vseh najbolj pritegnila. Takrat so iskali revizorje. Prijavila sem se na razpis, opravila potrebne teste, ki so bili kar obširni. Na koncu so mi ponudili zaposlitev, čeprav je nisem pričakovala, saj sem iskala le študentsko delo. Kljub temu sem se odločila sprejeti ponujeno priložnost. Eno leto sem delala na reviziji, kjer pa se nisem našla in ko sem bila tako rekoč že na izhodnih vratih, me je ena izmed vodij davkov povabila, da se preizkusim na davčnem področju. Znanja o davkih nisem imela prav dosti, preko prakse pa sem ugotovila, da gre za kompleksno področje, kjer se vedno veliko dogaja. To me je zelo pritegnilo. Še pred začetkom študija je bil eden izmed mojih največjih strahov ta, da bom zapadla v neko monotonost in rutino, ki mi ne bo predstavljala izziva. Po petih letih sem svojo pot nadaljevala na Deloittu in navezala veliko novih stikov, našla mentorje, ki so pomembno vplivali na mojo nadaljnjo kariero ter se ogromno naučila. Po letu na porodniškem dopustu sem po naključju naletela na GEN-I-jev razpis za specialistko na področju davkov in se nanj prijavila, saj so mi vedno predstavljale izziv industrije, ki niso vsakdanje in raznolike. To je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj me je GEN-I pritegnil. Poleg tega se najdem v njihovem poslanstvu, ki je naravnan k ohranjanju okolja.

Kakšen je vaš običajni delovni dan kot specialistka na področju davkov?

Vsako jutro grem skozi elektronsko pošto in preverim, kaj se je nabralo od prejšnjega dne. Veliko časa preživim tudi na klicih, zaradi trenutne situacije še toliko bolj. Ne morem reči, da je vsak moj delovnik enak. Imam začrtane cilje, kaj želim doseči v kvartalu, veliko pa je sprotnega dela, ki se pojavi nenadoma in zahteva nenehno prilagajanje mojih načrtov in planov.

Kot specialistka za davke se ukvarjam s celo skupino GEN-I, to se pravi s poslovanjem v Sloveniji kot tudi šestnajstimi drugimi državami. Moja naloga je poskrbeti, da so zadeve z davčnega vidika pravilne in optimizirane. Gre za dokaj kompleksno zadevo, saj davki pokrivajo ogromno področij, kot je npr. DDV, DDPO, transferne cene itd. Delo je pestro in ga je veliko, vendar mi prinaša izziv in ga rada opravljam.

Kakor ste omenili, na začetku poglobljenega znanja o davkih niste imela. Potem pa ste se še odločili za prestop iz podjetij, ki sta del skupine Big4 v GEN-I, ki je trgovec z energenti. Ali vam je prestop med industrijami predstavljal izziv in kako ste se ga lotili?

Na začetku sem morala veliko časa posvetiti samemu spoznavanju poslovanja in specifikam trgovanja z energijo. Da lahko svetuješ o nečem, moraš le to poznati do potankosti. Definitivno sem morala osvojiti specifike trgovanja z energenti. Poleg tega zraven sodijo tudi finančni instrumenti, s katerimi se prej še nisem srečala, tako da je to področje, na katerem se še vedno izobražujem, saj je zapleteno. Poleg specifik, ki so del te industrije, pa mi je bil največji izziv biti na strani, ko je treba sprejeti končno odločitev ne pa zgolj podati nasveta.. V prejšnji vlogi, vlogi svetovalke, sem morala poznati zakone in prakse in nato podati priporočila. Ko sem se postavila na stran odločevalca pa sem začela sodelovati pri končnih odločitvah, kaj je najbolje za podjetje in katere rizike na področju davkov naj sprejmemo. Največji izziv je v tem, da je pri davkih zelo težko biti 100% prepričan v kakšno stvar, predvsem v industriji, kjer davčni organi nimajo veliko izkušenj. Tako se dogaja tudi da mi, kot podjetje,  pišemo oziroma postavljamo prakso davčnim organom, predvsem v tujih državah.

Definitivno spodbujam menjavo industrij, saj vsaka prinaša svoje izzive in ti daje dodatni zagon pri delu, ki ga opravljaš.

Kaj pa je tisto, ki vam daje zagon pri delu, ki ga opravljate?

Sama najbolj sodelujem na področju transfernih cen, kjer  se v zadnjih letih dogajajo tektonske spremembe predvsem na račun mednarodnega sodelovanja v okviru OECD Evropske Unije. Zagotavljanje skladnosti poslovanja v vseh državah kjer poslujemo zahteva veliko raziskovanja in usklajevanja. Definitivno mi ta del službe predstavlja velik izziv, vendar mi je v veselje in je eno izmed področij, ki mi daje zagon pri delu.

Kot vsak poklic se verjetno tudi vaš sooča z določenimi stereotipi.  Glede na to, da tudi sama niste prvotno začela z davki, ste naletela na katere in če ste, so se izkazali za resnične?

Ljudje še vedno vidijo davke kot dolgočasno in monotono delo, kjer veljajo utečeni postopki in kjer se stvari ponavljajo kot po tekočem traku. Vendar pa gre za razgibano delo, kjer noben primer ni enak in kjer se stvari konstantno spreminjajo.

Poleg tega sedaj, ko delam v industriji in ne svetovalnem podjetju, opažam tudi, da ostali oddelki gledajo na davke kot na nekaj, kar upočasnjuje poslovanje in rast družbe. Grobo gledano bi lahko to potrdila, vendar smo kot oddelek za davke potrebni, saj “varujemo” podjetje pred nepotrebnim plačilom kazni. Posledično lahko rečemo, da so davki res mogoče tisti, ki včasih upočasnjujejo poslovanje, vendar delujejo v dobro podjetja.

Poleg omejenega znanja davkov, ki ste ga dobili v času študija, vam pri delu pride prav še kaj, kar ste se naučili tekom predavanj, vaj in seminarjev?

Meni so se vedno zdeli najbolj zanimivi »težji« predmeti na fakulteti, kot je na primer mikroekonomija. Še danes se spomnim, kako se sem učila o različnih grafih. Pri delu mi pride prav tudi znanje makroekonomije, na primer znanje o inflaciji in gibanju cen. Področje davkov se močno prepleta tudi s pravnim področjem. Poleg tega so mi prav prišli tudi predmeti, ki uporabljajo računovodsko logiko, saj le-to veliko uporabljamo na davčnem področju. Čeprav se tekom študija včasih zdi, da je učenje določenih predmetov zaman ali prezahtevno, ti na koncu pri praktičnem delu lahko pridejo še kako prav.

Kaj bi svetovali sebi kot 23-letni študentki na začetku kariere in kaj bi bil vaš nasvet študentom, ki se odpravljajo na karierno pot?

Sama sebi bi svetovala vključevanje v obštudijske dejavnosti, predvsem vključevanje v projekte, ki so razpisani s strani raznih podjetij. Mislim, da smo imeli in imajo še danes študenti Ekonomske fakultete veliko različnih priložnosti, da se preizkusijo v praksi in dobijo »hands-on« izkušnje. Posledično se lahko veliko lažje odločijo, kaj jih veseli in na katerem področju se vidijo delati v prihodnosti. Prevečkrat se zgodi, da študentje na koncu študija nimajo praktičnih izkušenj in posledično lahko naletijo na težave pri iskanju zaposlitve.

Poleg tega bi poudarila tudi pomembnost mentorstva. Sama sem imela na začetku svoje karierne poti v svojem življenju nekaj mentorjev, ki so odločilno vplivali na to, da sem danes tam, kjer sem in da sem v svojem delu dobra. Ne samo profesorji, tudi mentorji so lahko odlični učitelji.