Izšla je nova alumni zgodba z Niko Drobnič, alumno EF, ki je pred koncem študija ugotovila, da Slovenija zanjo premajhna in priložnosti preskromne. Odločila se je, da bo prestopila meje, in danes jo najdemo v Švici, natančneje v Zürichu. Svojo karierno pot je začela v investicijski banki Credit Suisse. Z nami je delila izzive, s katerimi se srečuje na delovnem mestu, kako se življenje razlikuje med Zürichom in Ljubljano ter kako naj študenti svojo karierno pot začnejo v tujini po zaključku študija.

Danes živiš in delaš v Švici. Kaj te je vodilo, da si se odločila preseliti v tujino?

Že od nekdaj sem bila človek, ki da maksimalno od sebe. Vlagala sem v učenje, obštudijske dejavnosti, nova znanja, praktične izkušnje in se poskušala čim bolj izpopolnjevati. Dobivala sem tudi s strani profesorjev in bivših delodajalcev pozitiven odziv in ko sem bila na začetku kariere, sem se odločila, da če sem pripravljena vložiti svoj čas, znanje in trud, si želim tudi primerno povračilo. Na žalost plače v Sloveniji za mlade niso konkurenčne tistim v tujini, predvsem v državah, kot je Švica. Ker sem si poleg tega želela še dodatnih izkušenj iz tujine, se je začasna selitev v Švico zdela pravilna odločitev.  

Si med prvimi Slovenci, ki so dokončali študij na Univerzi v Ljubljani in se zaposlili v Credit Suisse. Kakšni so bili tvoji občutki, ko si izvedela, kaj ti je uspelo?

Ko sem se odločila za službo v tujini, sem se usmerjala predvsem na Nemčijo. Vendar pa imajo prednost pri zaposlovanju v teh večjih bankah študenti, ki so zaključili študij na partnerskih univerzah. Ugotovila sem, da je med mladimi iskalci prevelika konkurenčnost, zato sem fokus preusmerila na banke na Poljskem in Madžarskem. Tako sem dobila priložnost pri Credit Suisse na Poljskem in se udeležila intervjuja. Med pogovorom je bilo zastavljeno vprašanje: »Kdaj bi se lahko preselila v Zurich?«. Izkazalo se je, da imajo HR oddelek na Poljskem, delovno mesto, na katerega sem se prijavila, pa je bilo locirano v Švici. Na koncu sem po spletu okoliščin dobila ravno tako delovno mesto, ki sem si ga želela in v državi, ki mi je ustrezala.

Bi pa izpostavila, da je bil to večmesečni proces, med katerim sem poslala več kot 150 prošenj in da se ne zgodi čez noč. Potrebna je potrpežljivost in vztrajnost.

Kakšni pa so bili vtisi, ko si bila dejansko tam?

Popolnoma drugačni, kakor sem si na začetku predstavljala. V stavbi, kjer delam jaz, dela več kot 8000 ljudi. Vse je na večjem obsegu. Poleg tega je za zaposlene poskrbljeno na ta način, da res lahko večji del svojega časa preživijo v pisarni. V podjetju je fitnes, prostor za masaže, vsako nadstropje ima svojo restavracijo. Malo sem se bala stereotipne zaprtosti Švicarjev, vendar delam v mednarodnem oddelku in vsi so me lepo sprejeli.

Tvoje delovno mesto je “Career Starter”. Kakšne so tvoje odgovornosti in naloge?

Kot “Career Starter” imam možnost kroženja po podjetju in pri tem spoznavam različne oddelke in različne vloge ter se na ta način na koncu odločim, katero področje mi najbolj ustreza.

Težko pa natančno opišem, kaj delam kot začetnik v banki. Kmalu po tem, ko sem prišla v podjetje, je ena izmed sodelavk dala odpoved, druga je odšla na porodniški dopust, tako da sem se morala hitro znajti in preživeti marsikateri večer v pisarni, ampak sem posledično dobila veliko priložnosti in se res hitro učila.

Drugače pa delam v privatnem bančništvu za mednarodne stranke, kjer pokrivamo »Emerging Markets«. Moj oddelek se imenuje »Business Management«, ki je nekakšna desna roka managerjem posameznega trga. To pomeni, da sodelujemo pri oblikovanju strategije, pripravljamo zanj različna poročila, imamo pregled nad posameznimi »relationship« managerji, ki skrbijo za določene stranke. Imamo raznoliko vlogo, ki pokriva vse – strategijo, finance in marketing.

Kateri pa so največji izzivi, s katerimi se srečuješ na delovnem mestu?

Največji trenutno je definitivno časovna stiska zaradi preurejanja kadra. Ko sem dobila nove sodelavce, je šlo za ljudi, ki imajo že veliko izkušenj, kljub vsemu pa sem bila jaz tista, ki jim je na začetku predstavljala oddelek in delo.

Poleg tega moram biti zelo pozorna pri postavljanju prioritet, da so stvari narejene do dogovorjenega roka.

Kako pa bi opisala Credit Suisse nekomu, ki ga ne pozna?

Credit Suisse je globalna investicijska banka in podjetje za finančne storitve, ki je ustanovljena v Švici in ima tam še danes svoj sedež. Kljub temu pa ima podružnice po celem svetu. Danes spada med top 9 investicijskih bank, ki deluje predvsem v privatnem sektorju s poudarkom na investicijah in premoženju.

Kakšno je življenje v Zurichu v primerjavi z Ljubljano? Kakšne so prednosti in slabosti življenja v Švici?

Stil življenja je precej drugačen. V Sloveniji sem bila navajena, da s službo zaključiš ob 4. uri, medtem ko se v Švici povprečni delovnik ne zaključi pred 6. uro. Posledično je tudi zasebno življenje drugačno. V primeru, da se posameznik odloči za družino, potem ponavadi eden od staršev ostane doma ali pa se odločijo za varuško.

Presenetilo me je to, kako se mesto masivno sprazne za vikende in poleti. Prebivalci mesta se preselijo iz mesta v gore, na obrežja jezer in rek. Za vikend bo vlak, ki pelje do najbližjih vrhov, tako poln, kot je v ponedeljkih zjutraj, ko se vsi odpravljajo v službo. 

Glede prednosti bi rekla, da je Zurich zelo čisto in varno mesto, še bolj kot smo tega vajeni v Sloveniji. Presenetilo me je tudi dejstvo, da čeprav gre za mesto z visokim standardom in visokimi stroški življenja, brezdomcev praktično ni in je za družbeno šibkejše lepo poskrbljeno.

Tudi javni prevoz je precej bolj točen in pogost, kot je na primer v Ljubljani.

Slabost življenja v Zurichu pa so meni osebno trgovine. Čeprav ljudje delajo vsaj do 6. ure popoldne, tukaj še vedno trdijo, da je treba poskrbeti za »work-life balance« in se večina trgovin se zapre pred osmo. V nedeljah so zaprte, kar zame osebno pomeni, da med tednom zaradi delovnika do 8. ure ne morem v trgovino po hrano in moram vse svoje nakupe opraviti v soboto zjutraj. Poleg tega Švica ni del Evropske unije, kar pomeni, da pogosto plačaš pri nakupih še dodaten davek.

Bi rekla, da imamo Slovenci napačno predstavo o sanjskem življenju v Švici?

Mislim, da je odvisno, kje delaš in kaj iščeš. Če delaš v sektorjih, kot je bančništvo ali IT, so plače res visoke in si lahko privoščiš tisti višji standard življenja, ki ga povezujemo ob omembi s Švico. Drugače pa so stroški res visoki in potem je življenje precej podobno tistemu, ki smo ga vajeni v Sloveniji.

Si opazila kakšne razlike v načinu dela?

Da, razlik je precej. Na primer v podjetjih opazno že to, da so vloge precej bolj definirane. Za področje, ki bi ga v nekem slovenskem podjetju pokrivalo 50 ljudi, ga pri nas pokriva 1000 ljudi. Torej imamo nazive za delovna mesta, ki pri nas sploh ne obstajajo.

Druga stvar pa je kultura dela. Zaposleni so predani delu in dajo od sebe 100 %, lahko se dela tudi do 8. ali 9. ure zvečer. V primeru napak in ne dela lahko pride do odpustitve, ampak po drugi strani pa so nagrade v primeru doseganja ali preseganja ciljev zelo bogate, zato je med zaposlenimi tudi precej tekmovalnosti in posledično stresa. Razlike se pokažejo tudi med spoloma. Medtem ko so moški poročeni in imajo družine, se večino žensk, ki se odloči za kariero, ne odloči za družino.

Marsikateri študent si želi delati v tujini in postati del velikega, mednarodnega podjetja. Kaj bi svetovala nekomu, ki si želi kariero graditi na ta način?

Potrpežljivost in vztrajnost. Naj ne pričakujejo, da jih služba čaka takoj za vogalom in da bo lahko. Kot rečeno, sem tudi sama poslala več kot 150 prošenj, povabljena pa sem bila na 5 intervjujev. To lahko posameznika hitro utrudi in izgubi zagon ter obupa. Občutek imaš, da kljub vloženemu trudu ni nobenega rezultata. Vendar pa pride trenutek, ko se stvari poklopijo in prava priložnost pride naproti.

Poleg tega bi priporočala, naj začnejo s pridobivanjem izkušenj in znanj zgodaj. Ker ne štejejo samo delovne izkušnje, ampak na primer tudi vse obštudijske dejavnosti in obveznosti, ki jih imaš izven šole in službe. Sama sem se poskušala udeležiti čim več dodatnih tekmovanj in izobraževanj.

Ko sem še sama študirala, mi je eden izmed mentorjev na vprašanje, kako je sam prišel do želenega položaja, odgovoril: »S srečo. Včasih prideš v življenju do neke točke, nekega uspeha tudi po srečnem spletu okoliščin.« Sama pa bi temu dodala, da bolj ko pridno delaš, večje možnosti boš imel, da ti s pomočjo sreče uspe.