Izšla je nova alumni zgodba z Nino Jagodič, nekdanjo študentko Ekonomske fakultete, ki se je najprej našla v financah, nato pa se preusmerila v marketing. Danes je vodja digitalnega marketinga v tehnološkem podjetju Red Pitaya, poleg tega pa je v zadnjih letih ustanovila dve podjetji – Notique in Bestika. Prostega časa nima veliko, vendar ga izkoristi do zadnje sekunde za številna potovanja. Z njo smo se pogovarjali o prehodu iz financ na marketing, o izzivih, s katerimi se je srečala na delovnem mestu zaradi pomanjkanja tehničnega znanja, ter o tem, kako moramo postaviti meje med kariernim in zasebnim življenjem.

Dodiplomski in podiplomski študij si na Ekonomski fakulteti zaključila iz financ, danes pa delaš na področju digitalnega marketinga. Kako si prišla do te spremembe poti, da si danes v svoji karieri tam, kjer si?

Še sama to težko razložim. Vedno sem vedela, da me zanima področje marketinga, vendar pa me je ob odločanju, katero smer bi rada študirala, bolj pritegnil predmetnik financ. Zato sem se odločila za finančno smer, hkrati pa sem se želela na področju marketinga izpopolnjevati z udeležbo na različnih izobraževanjih in delavnicah. S tem je bila mogoče povezano moje napačno dojemanje marketinga. V tistem času sem ga videla kot na primer pripravo brošur in objavljanje na socialna omrežja, v resnici pa je daleč od tega. Temelji največ na analitiki in metrikah in ne samo na promoviranju. Ko sem ugotovila, da je v ozadju precej več dela s številkami, mi je področje marketinga postalo še bolj blizu. Ko sem iskala prve zaposlitve, so me vedno pritegnila delovna mesta v marketingu in ne iz področja financ. Še vedno pa ne obžalujem svoje odločitve o študiju financ, saj mi znanje, ki sem ga pridobila, pride prav še danes, saj marketing precej bazira na financah.

Trenutno si vodja digitalnega marketinga v podjetju Red Pitaya. S čim se ukvarjate?

Red Pitaya je slovensko podjetje, ki ga ne pozna veliko ljudi. Leta 2013 je nastalo kot Kickstarter podjetje na željo inženirjev, ki so iskali skupni produkt, le-ta pa bi nadomestil številne druge drage instrumente. Danes je to majhna naprava v velikosti kreditne kartice, ki lahko za eno trakcijo cene nadomesti številne instrumente, ki jih inženirji uporabljajo pri svojem delu in hkrati omogoča še druge funkcije, ki jih preostali pripomočki ne.

Da sem sama prišla do tega, je tudi naključje, glede na to, da nimam nič tehničnega ozadja in znanja.

Kaj vse obsega tvoja vloga kot vodja?

Trenutno moje naloge pokrivajo zelo široko področje. Kot vodja marketinga pokrivam pripravo celotne strategije in tudi njeno implementacijo, pripravo proračunov, skrb za kampanje. Pri pripravi kampanj sodelujemo tudi z zunanjo marketinško agencijo, saj nimamo dovolj zmožnosti znotraj ekipe, da bi lahko vse to pokrili. Poleg tega delo obsega še pripravo promocijskih materialov, organizacijo in predstavljanje na različnih sejmih po celem svetu. Gre za ogromno različnih zadev in nikoli ni dolgčas.

Da lahko marketing opravlja svojo vlogo, mora dobro poznati produkt, ki ga trži. Glede na to, da gre za tehnološko podjetje in prej nisi imela tehničnega znanja, s kakšnimi izzivi si se srečevala na tem področju in kako si se jih lotila?

Zagotovo je pomanjkanje tehničnega znanja moj največji izziv pri opravljanju te službe. Veliko sem se že naučila in v primerjavi z začetki gre učenje sedaj precej lažje in hitreje.

Poleg tega pa sem morala precej delati na komunikaciji z inženirji. Navodila in ugotovitve, ki jih oni podajo, moram jaz spraviti v tako obliko, ki je potem primerna za objavo na spletni strani ali za v brošuro.

Poleg tega imamo kar precej zahtevno marketing strategijo, saj hkrati prodajamo skozi dva kanala: B2B in B2C z enim zelo nišnim produktom. Tukaj potem naletimo na izziv pri pripravi digitalnih kampanj, saj gre za tako specifičen trg in je targetiranje zahtevno.

Poleg redne službe si v zadnjih letih ustanovila ne samo eno, temveč dve podjetji. Prvo je bilo Notique, ki se ukvarja s prodajo nakita in modnih dodatkov, drugo pa Bestika, kjer lahko kupci naročijo personalizirane grafike. Kje si dobila še ta dodatni zagon in željo po lastnem podjetju?

Želja po lastnem podjetju je bila pri meni prisotna že od nekdaj. To sem vzela tudi kot osebni izziv, kako znanje, ki sem ga pridobila skozi leta in v službi, ki jo trenutno opravljam, implementirati na nekaj čisto novega. Samostojno podjetniško pot sem videla kot osebni projekt in poligon, kjer se lahko učim o področjih, s katerimi se pri svoji redni službi ne srečujem.

Od kje ideja za prodajo nakita in personalizirane grafike?

Izhajala sem iz zasebnega življenja. Sama imam zelo rada nakit in sem si želela na slovenskem trgu ponuditi izbor nakita, ki bi bil bolj poseben in ga ne moreš dobiti na vsakem koraku.

Bestika pa je nastala čisto spontano. Skupaj s prijateljico, ki je grafična oblikovalka in umetnica, sva razmišljali, česa bi se lahko lotili skupaj. Dobili sva idejo, da bi ustanovili blagovno znamko, ki takrat v Sloveniji še ni obstajala, saj se je na trgu dalo dobiti popolnoma personalizirane grafike. Pri Bestiki pa gre za to, da je ilustracija še vedno personalizirana, vendar stranka izbira iz že ponujenih možnosti. To je pomenilo tudi nižje stroške in posledično nižjo ceno.

Je bilo katero od podjetij lažje voditi in tržiti?

Ne bi se mogla opredeliti, saj je šlo pri vsakem za prednosti in izzive. Pri prodaji nakita gre za precej nasičen trg, pri personaliziranih grafikah pa gre za specifičen produkt, ki ga ne išče vsak. Torej vsako je prišlo s svojimi izzivi, obadva pa promoviramo preko spletne strani in socialnih omrežjih, saj tako najlažje dosežemo njune ciljne skupine.

Poleg redne službe in samostojne poslovne poti veliko svojega prostega časa nameniš potovanjem in izletom. Kako uspeš usklajevati kariero s časom, ki si ga vzameš zame? Misliš, da si dandanes ljudje vzamemo premalo časa zase v želji, da bi uspeli na karierni poti?

Mislim, da se da vse združit med seboj, vendar pa je res, da sem trenutno odgovorna samo zase. Ni vedno lahko in sama sebe kdaj pa kdaj vprašam, kaj mi je bilo tega treba.Vendar pa sem prišla do zaključka, da občutek, ko dosežeš nekaj več in narediš nekaj svojega, odtehta dejstvo, da moraš kdaj več časa nameniti delu. Zagotovo pa verjamem v to, da si moramo vzeti čas zase, saj ljudje nismo narejeni za konstantno delo. Po mojih izkušnjah so dandanes tudi delodajalci bolj sprejemljivi glede postavljanja mej med poslovnim in zasebnim življenjem. Posledično sem mnenja, da smo med svojim delom tudi bolj produktivni in prinašamo podjetjem boljše rezultate.

V času študija si bila zelo aktivna tudi pri obštudijskih dejavnostih. Nekaj časa si bila predsednica društva Management Group. Zakaj si se odločila za pridružitev študentskemu drutšvu? Kaj ti je ta izkušnja prinesla?

Za društvo sem izvedela preko svoje cimre. Slišalo se je zanimivo in takrat sem si želela še kakšne dodatne izkušnje, zato sem se odločila, da se prijavim. Danes ne bi mogla bolj ceniti te izkušnje. Dobila sem veliko priložnosti in izkušenj iz prakse, spoznala in navezala stike s svojimi sovrstniki in podjetji ter imela možnost potovati v različne azijske in evropske države. Naučila sem se stvari, ki se jih v tistem obdobje drugače še ne bi.

Kaj bi svetovala študentom, ki so na začetku svoje karierne poti?

Vsekakor bi študentom priporočala obštudijske dejavnosti kot so različna študentska društva, saj kljub temu, da delo ni plačano, pridobiš veliko znanj, ki jih lahko vključiš v svoj CV in navežeš stike, ki ti lahko koristijo na tvoji nadaljnji karierni poti. V tistem času je tudi prostor za napake večji, zato je posledično lahko pritiska manj.  

Poleg tega bi jim še svetovala, da ni popolnoma nič narobe s tem, če med študijem še ne veš, kaj bi rad delal. Pomembno je, da poskusiš različne priložnosti, si pustiš zamenjati smer, če tako čutiš in si premisliš. Časa je dovolj in študij ne pomeni dokončne odločitve.