Izšla je nova alumni zgodba z Matjažem Sušcem, ki je po končanem študiju na Ekonomski fakulteti nadaljeval študij na Univerzi v Essexu. Po vrnitvi v Slovenijo ga je karierna pot odpeljala v tujino, kjer je najprej delal v Evropski centralni banki, danes pa že 10 let živi in dela v Luksemburgu. Z nami je delil, kaj ga motivira k soustvarjanju evropskega prostora ter kako je Evropska unija pripravljena na turbulentno obdobje, ki prihaja.

Prvo stopnjo študija ste končali na Ekonomski fakulteti, potem pa nadaljevali magisterij na Univerzi v Essexu. Je bila želja po študiju v tujini prisotna že od nekdaj? 

Za študij v Veliki Britaniji sem se odločil med dodiplomskim študijem na Ekonomski fakulteti, kar je dodatno vzpodbudila izkušnja s študentske izmenjave Erasmus na Danskem. 

Kakšna je bila vaša izkušnja? Kako se študij v tujini in študij v Sloveniji razlikujeta?

Tako študij ekonomije na Ekonomski fakulteti kot tudi na Univerzi v Essexu sta visoko kakovostna. Magistrski študij je bil seveda bolj poglobljen kot dodiplomski, ključnega pomena pa je bila neprecenljiva mednarodna izkušnja, ki mi je koristila ne zgolj z vidika pridobljenih znanj, ampak tudi zaradi dodatne širine, novih prijateljstev in tega, da sem bil primoran delovati zunaj cone udobja.

Nekaj let ste bili zaposleni v Banki Slovenije. Kako ste znanje, ki ste ga pridobili tekom študija, uporabili v praksi?

Med študijem sem pridobil koristna znanja, ki sem jih uporabil pri analitičnem delu upravljanja finančnih tveganj, predvsem so mi koristila znanja kvantitativnih metod, financ in ekonomije. 

Kmalu ste svojo kariero nadaljevali v tujini – naprej v Frankfurtu, sedaj pa že 10 let bivate v Luksemburgu. Se je prehod v tujino zgodil spontano ali ste to načrtovali?

Zaposlitev na Banki Slovenije, ki je del Evrosistema z Evropsko centralno banko (ECB) in centralnimi bankami držav članic območja evra, nudi priložnosti za sodelovanje v delovnih skupinah ECB, ki me je motivirala, da sem svojo poklicno pot nadaljeval kot ekonomist v tej instituciji v Frankfurtu, kjer sem se zaposlil za nedoločen čas. 

Leta 2010 je v Evropi izbruhnila finančna kriza, zaradi katere je dostop nekaterih držav do finančnih trgov postal močno otežen in v nekaterih primerih izgubljen. Spopadanje s posledicami finančne krize v osrednji monetarni instituciji Evrope je bila poseben strokoven izziv. 

Ta kriza je vodila tudi do ustanovitve organizacije, v kateri sem zaposlen danes. Evropski mehanizem za stabilnost (ESM) je sklad za reševanje finančnih kriz, ki ni obstajal preden do njih ni prišlo. Odločitev za zaposlitev v ESM sem sprejel nemudoma in se kljub nadvse zanimivi in varni službi v ECB odločil prispevati k vzpostavitvi mlade mednarodne organizacije.

Danes delate kot Head of Policy Strategy and Institutional Relations pri Evrskem reševalnem skladu. Kaj vse vaše delo zajema? S kakšnimi izzivi se srečujete na delovnem mestu, kjer so v ospredju tudi mednarodni odnosi?

Oddelek, ki ga vodim, je zadolžen za razvoj instrumentov ESM za pomoč državam članicam območja evra, ki zaidejo v težave. Med drugim pripravljamo tudi analize in stališča glede predlogov, ki so povezani z nadaljnjim poglabljanjem ekonomske in denarne unije. Pri tem sodelujemo z državami članicami ESM ter evropskimi institucijami kot sta ECB in Evropska komisija. Imamo dobre odnose tudi z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in reševalnimi skladi drugih celin. Zadolžen sem tudi za stike z bonitetnimi agencijami, saj ima ESM najvišjo bonitetno oceno AAA, ki je potrebna, da se na kapitalskih trgih zadolžuje pod najboljšimi pogoji in jih nudi tudi državam, ki zaprosijo za posojila.

Bi rekli, da je Evropska unija dobro pripravljena na turbulentno obdobje, ki prihaja?

Evropska unija je danes bolje pripravljena na ekonomske pretrese, kot je bila ob nastopu krize območja evra. Poleg institucije, v kateri sem zaposlen, ki zagotavlja finančno stabilnost evra, ima Evropa danes tudi skupni nadzor bank ter poseben sklad za reševanje bank. Banke so v veliko boljši kondiciji kot so bile v preteklosti, med drugim zaradi vzpostavitve višjih zahtev po kapitalski ustreznosti. Tudi okvir EU za fiskalno politiko, katerega namen je zagotoviti vzdržnost javnih financ in so ga države članice reformirale kot neposreden odziv na krizo, je v postopku ponovnih sprememb. 

Evropska unija se je odločno odzvala tudi na epidemijo Covida-19 s financiranjem dolgoročnega proračuna EU in mehanizma za okrevanje in odpornost ter ta mehanizem dodatno nadgradila, da zagotovi neodvisnost od ruskih fosilnih goriv. Izdaje obveznic EU, katerih namen je financirati te programe – podobno kot dolžniški instrumenti ESM – bodo še dodatno poglobile likvidnost kapitalskih trgov in euro naredile privlačnejši za vlagatelje.

Kaj je tisto, ki vam kljub izzivom na delovnem mestu in v pestrem dogajanju zadnjih let, daje zagon in motivacijo, da soustvarjate evropski prostor?

Predvsem to, da lahko prispevam k evropski rešitvi velikih ekonomskih izzivov današnjega časa in pri tem sodelujem s timom izrednih mednarodnih strokovnjakov, od katerega sem se tudi veliko naučil.

Kakšen nasvet pa bi dali študentom, ki si želijo študirati in delati v tujini? 

Vsem študentom svetujem, naj študirajo v tujini in naj si tam nabirajo tudi delovne izkušnje, ne glede na to, kje se nameravajo zaposliti. In naj si zastavljajo cilje, ki so težko dosegljivi.