Izšla je nova alumni zgodba z Dejanom Skubicem, IT Managerjem v podjetju Siliko, ki je svojo akademsko pot začel na Fakulteti za elektrotehniko, a kmalu odkril strast do poslovne informatike in se preusmeril na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Študij na EF je močno obogatil njegovo kariero, saj so mu pridobljena znanja neposredno koristila pri vsakdanjem delu. Po diplomi je v podjetju Siliko napredoval iz oddelka kakovosti do pozicije IT Managerja, kjer danes upravlja širok spekter IT rešitev in nudi podporo več kot 700 zaposlenim. Njegov delovni dan je poln tehničnih in organizacijskih izzivov, vključno z mednarodnimi projekti in certifikacijskimi postopki.

Zakaj ste izbrali študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani? 

Obiskoval sem srednjo Ekonomsko šolo, vendar so me poleg ekonomije vedno zanimala področja informatike ali elektrotehnike, zato sem se najprej vpisal na elektrotehnično fakulteto, kjer pa sem žal spoznal, da se študijska vsebina preveč razlikuje od mojih pričakovanj. V drugem semestru sem ‘pavziral’ in našel študentsko delo v podjetju Siliko, v katerem sem spoznal, kako je poslovna informatika pomembna za organizacijo. Na podlagi tega sem se odločil, da Ekonomska fakulteta v Ljubljani ponuja programe poslovne informatike in tako sem se prepisal na Ekonomsko fakulteto in kmalu odkril, da je ‘to-to’. Študij in študentsko delo sta se od takrat naprej odlično dopolnjevala.

Kako je študij na EF vplival na vašo kariero in osebni razvoj? So bila specifična znanja ali veščine, ki ste jih pridobili, še posebej koristna v vašem poklicnem življenju?

Da, EF je bil s svojimi predmeti in podjetniškimi primeri stalen navdih za sodelovanje v takrat hitro rastočem podjetju. Predvsem v višjih letnikih, ko sem se vpisal na program poslovne informatike, so bili predmeti kot so baze podatkov, elektronsko poslovanje, projektno vodenje ipd. neposredno koristni za moje študentsko delo in pridobljena znanja sem lahko praktično neposredno uporabljal tudi v podjetju.

Največja veščina pridobljena na fakulteti je bila sposobnost analitičnega in raziskovalnega reševanja problemov. Večino dokumentacije, know-howa ipd. je v času interneta  možno dobiti na spletu, predvsem s področja IT-ja. Podobno je bilo potrebno rešitve in literaturo iskati v času študija in ta veščina večne vztrajnosti in raziskovanja se je praktično neposredno aplicirala v delovno okolje. Čeprav sem kot študent težko sprejel začetne letnike in način ‘selekcije’ na izpitih, sem kasneje ugotovil, da ta način študija krepi vztrajnost, kar se je tudi kasneje v moji karieri izkazalo kot neprecenljivo. Mnoge korporacije v svojih načinih poslovanja delajo podobne ‘začetne selekcije’, vendar ugotoviš, da je potrebno neprestano vztrajati in uspešno premagovati te izzive. 

Lahko opišete vašo karierno pot od diplomiranja na EF do trenutne vloge v podjetju Siliko? Kako so se vaše delovne naloge in odgovornosti razvijale skozi leta?

V času študentskega dela podjetje Siliko še ni imelo lastnega oddelka informatike in sem delal v oddelku kakovosti. Kmalu pa se je z rastjo obsega poslovanja, številom zaposlenih, poslovnih lokacij ter zahtevami (predvsem nemških) kupcev pokazala potreba po ustanovitvi le-tega. Podjetje Siliko me je tudi štipendiralo in tako mi je po končanem študiju ponudilo zaposlitev kot prvemu neposredno odgovornemu za informatiko. Tako sem postal “vodja oddelka z 1 osebo” :). Kmalu sem v oddelku dobil še dodatnega zaposlenega in oddelek je pričel rasti.

Po približno 10 letih dela v Siliku sem se spoznal z mnogimi poslovnimi aplikacijami in rešitvami, hkrati pa sem moral iskati tudi rešitve za zanesljivo in varno delovanje same podporne infrastrukture. Leta 2013, po selitvi podjetja Siliko na trenutno lokacijo na Vrhniki, smo oddelek informatike še povečali in trenutno šteje 7 zaposlenih in še nekaj stalnih zunanjih partnerjev. S prehodom podjetja iz proizvodnega v razvojno se je povečala tudi sofisticiranost IT okolja in z ekipo smo pridobili tudi mednarodno priznan certifikat informacijske varnosti TISAX. Poleg tega uvajamo napredne logistične rešitve na področju e-poslovanja, poslovne analitike, hibridnih ‘cloud’ in ‘on-premise’ rešitev itd. Odgovarjamo za preko 1000 IT naprav v omrežju (IP naslovov), 300 domenskih uporabnikov, stik z ERP sistemom pa ima praktično vsak zaposleni v podjetju, katerih je že preko 600 v Sloveniji in še preko 100 v podružničnem podjetju v Srbiji.

Kako izgleda vaš tipičen delovni dan v podjetju Siliko? So kakšni posebni izzivi ali projekti, na katerih trenutno delate?

Z ekipo dneve običajno začnemo z neformalnim pogovorom, večinoma glede tekočih opravil na raznih projektih. Centralno dogajanje se večinoma vrti okrog ‘IT helpdesk’ sistema, kjer pregledam nadzorne plošče, kako poteka reševanje zahtevkov, podanih s strani uporabnikov ali sistemov avtomatskega sporočanja in obveščanja.  Celoten CMDB sistem, vključno z zahtevki, temelji na prioritizaciji, tako da skupaj z ekipo obdelujemo najprej bolj pomembne zadeve, ko so pa slednje rešene, pa še manj pomembne.

Delovni dan sestavljajo tudi sestanki z vodji oddelkov ali ključnimi uporabniki, kjer rešujemo morebitne blokade in odprta vprašanja iz projektnih opravil, zahtev ali reklamacij kupcev, strateških projektov širitev in optimizacij ipd. 

Trenutno delamo na certifikaciji za Tisax standard v srbski podružnici, re-certifikaciji slovenskih lokacij ter vzpostaviti partnerskega podjetja v Nemčiji, katerega IT bo tudi v upravljanju iz Slovenije. Gre za relativno velik tehnični in organizacijski izziv.

Kateri je bil najboljši in najslabši nasvet, ki ste ga prejeli na svoji karierni poti? Kako so ti nasveti vplivali na vaše odločitve?

Najboljši nasvet, ki sem ga prejel, je bil, da se velike probleme najlažje reši tako, da jih razdelimo na manjše dele in ko se zdi, da je težava nerešljiva, jo je koristno ‘prespati’ in jo nato ponovno premisliti iz različnih zornih kotov, kar pogosto privede do rešitve.
Najslabši pa morda ta, da “uporabljaj kar uporabljajo veliki”. Seveda to do neke mere drži, vendar sem spoznal, da se je potrebno vedno vprašati, zakaj bi uvajali neke rešitve ali spremembe ter koliko nas bo to neposredno ali posredno stalo in kakšne bodo neposredne ter posredne koristi. Če se spreminjaš zgolj ker bi rad bil tak kot drugi, potem se lahko stalno samo spreminjaš, kar pa redko da rezultate. “Be yourself; everyone else is already taken.” – Oscar Wilde.

Kakšni so vaši prihodnji cilji ali ambicije v podjetju Siliko in širše v vaši karieri?

Cilji v Siliku so vzpostaviti moderno IT okolje, ki bo pokrivalo vedno naraščajoče poslovne potrebe ter podjetju zagotavljalo stroškovno učinkovit pregled nad vsemi ključnimi procesi in podporo odločanju. Še posebno bo to izziv zagotoviti v mednarodnih širitvah. Širše je pa tako, da sem skozi 20+ let dela v podjetju Siliko spoznal mnogo učinkovitih IT rešitev za podporo proizvodnim podjetjem. Morda te rešitve začnem nekoč tržiti tudi izven okvirov podjetja Siliko, vendar je trenutno internih izzivov dovolj. Vstop na nemški trg bo zagotovo poln novih spoznanj.