Avtorja objave:

• Anton Manfreda, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Tea Mijač, University of Split, Faculty of Economics, Business and Tourism

Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?

V kolikšni meri lahko tehnologija v pametnih mestih prispeva k večji sreči prebivalcev? Hkrati smo želeli raziskati, v kolikšni meri se obstoječe raziskave o sprejemanju tehnologije ukvarjajo s konceptom sreče in dobrega počutja.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Ključne ugotovitve raziskave so, da večja “pametnost mesta” ne vodi nujno do večje sreče prebivalcev. Tehnologija ima lahko tako pozitiven kot tudi negativen vpliv. Ugotovili smo tudi, da se trenutni modeli in raziskave sprejemanja tehnologije premalo osredotočajo na dobrobit in srečo ljudi. Naša študija zato poziva k širjenju raziskav, ki bi vključevale tudi te vidike pri razvoju pametnih mest.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetilo nas je predsvem, da visoka stopnja tehnološke razvitosti v pametnih mestih ni nujno povezana z višjo stopnjo sreče prebivalcev. Ugotovili smo, da v mestih z višjim indeksom človeškega razvoja (HDI) dodatna tehnologija ne prispeva k večji sreči, kar odpira vprašanja in izzive povezane s pomenom celovitega pristopa.

Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?

Ugotovitve lahko koristijo raziskovalcem, ki razvijajo nove teoretične modele privzemanja in sprejemanja tehnologij, saj poudarjajo potrebo po vključitvi novih konceptov. Prav tako so pomembne za tiste, ki uporabljajo obstoječe modele, saj ponujajo vpogled v njihove omejitve in potrebo po razširitvi z dodatnimi družbenimi vidiki. Uporabne pa so tudi za mestne načrtovalce in oblikovalce politik, ki želijo celostno vključiti dobrobit prebivalcev v razvoj pametnih mest, pa tudi ter za oblikovalce tehnoloških rešitev, ki želijo razvijati bolj uporabnikom prijazne in družbeno odgovorne tehnologije.

Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?

Zagotovo bodo rezultati raziskave spodbudili širitev in oblikovanje novih teoretičnih modelov privzemanja tehnologij, ki bodo vključevali tudi srečo, dobro počutje in blaginjo kot ključne dejavnike. Pa tudi razmislek o redefiniranju koncepta pametnega mesta.

Ključne besede:

• Pametna mesta
• Privzemanje tehnologij
• Sreča
• Indeks pametnih mest

Rangiranje:

• JCR (2024): Q1*
• AJG: 1
• EF: A*

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SGD 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura
• SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti

Prispevek je objavljen v:
Journal of innovation & knowledge (ScienceDirect)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Highlighting gaps in technology acceptance research: a call for integrating happiness and well-being into smart city development