Avtorji objave:

• Sut I Wong, BI Norwegian Business School
• Limei Zhang, Xi’an Jiaotong University, School of Management
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Nils Brede Moe, SINTEF Digital, Trondheim

Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?

Nedavni, hiter in močan prehod na virtualno delo je poudaril potrebo po boljšem razumevanju, kako najbolje komunicirati na daljavo pri delu, kako dobro člani tima prepoznajo ustrezne komunikacijske kanale za svoje naloge in kako se člani tima uskladijo glede izvedbe teh nalog. Na podlagi teorije sinhronosti medijev (Media Synchronicity Theory – MST) preučujemo dinamiko podskupin, ki temelji na komunikaciji v smislu ločnic (angl. faultlines)—stopnje, do katere je tim hipotetično razdeljen glede na komunikacijske kanale, ki jih najpogosteje uporabljajo—ter neuravnoteženosti podskupin in njenega vpliva na družbeno povezanost virtualnega tima ter posledično na timsko usklajevanje.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Naše ugotovitve podpirajo idejo, da ključne komunikacijske izzive v virtualnih timih ne povzroča zgolj virtualnost kot taka, temveč neusklajenost uporabe komunikacijskih kanalov med člani tima. Študija uvaja nov pristop, saj obravnava, kako lahko moč ločnic znotraj virtualnih timov povzroča komunikacijske težave. Posledično se organizacijam priporoča, da namenijo več pozornosti smernicam za uporabo virtualnih komunikacijskih orodij in sestavi timov, da bi izboljšale komunikacijo in sodelovanje v virtualnih okoljih.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Iskreno nas je najbolj (pozitivno) presenetilo to, da so se v obeh študijah potrdile hipoteze točno na ta način, kot smo jih zastavili v pred-registraciji, ki smo jo tudi predhodno objavili. Navkljub strmenju k takemu načinu izvajanja deduktivnega raziskovanja raziskovalci vedo, kakšna redkost je to.

Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?

Ugotovitve so koristne za vodje in menedžerje v organizacijah, saj jim omogočajo boljše razumevanje, kako uskladiti uporabo komunikacijskih orodij in sestavo timov za izboljšanje sodelovanja. Prav tako so pomembne za kadrovske oddelke ter specialiste za oblikovanje organizacije ter organizacijskih struktur in procesov, ki lahko s pomočjo teh spoznanj optimizirajo dinamiko virtualnih timov. Člani virtualnih timov lahko pridobijo vpogled v pomen usklajenosti pri komunikaciji in zmanjševanju ločnic, medtem ko lahko izobraževalne ustanove in trenerji za mehke veščine razvijejo programe za krepitev veščin sodelovanja v virtualnih okoljih. Poleg tega so ugotovitve dragocene tudi za raziskovalce in akademike, saj odpirajo nove priložnosti za raziskovanje dinamike virtualnih timov in vpliva ločnic na njihovo delovanje.

Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?

Virtualno delo (kljub pritiskom nekaterih izpostavljenih zelo glasnih posameznikov ter organizacij, ki jim gre to v nos) postaja vse bolj razširjeno in sestavni del organizacij po vsem svetu. S tehnološkim napredkom in vedno večjo globalizacijo bo pomen usklajenosti komunikacijskih praks v virtualnih timih le še naraščal. Organizacije bodo morale še bolj paziti na učinkovito uporabo digitalnih orodij in gradnjo timov, ki bodo lahko presegli izzive, povezane z ločnicami in neusklajenostjo. Ugotovitve bodo prav tako prispevale k razvoju naprednejših strategij za izboljšanje timske povezanosti in sodelovanja, kar bo ključno za ohranjanje produktivnosti in inovativnosti v dinamičnih in kompleksnih delovnih okoljih.

Ključne besede:

• virtualno delo
• ločnice, osnovane na komunikaciji
• neuravnoteženost podskupin
• družbena povezanost tima
• virtualni timi

Rangiranje:

• JCR(2023): Q1
• AJG: 4
• EF: A*

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
Journal of management information systems (Taylor & Francis)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Influence of digital communication configuration in virtual teams: a faultline perspective