Ljudmila Pačnik: O ranljivosti in veličastnosti narave
''Zdi se, da Bog človeku vselej ni dal narave v skrbstvo, pač pa v izropanje.''
S tem citatom je primerno razgrniti temo aktualne razstave v Galeriji Ekonomske fakultete, kjer razstavlja Ljudmila Pačnik, diplomirana ekonomistka, ki je od nekdaj cenila umetnost. Ljubezni do giba in glasu je prerasla še ljubezen do platna, čopiča, okvirja, ki se kali že tri desetletja.
V tokratni razstavi ''Impresije letnih časov’’ slikovito prikazuje pereč trenutek današnje resničnosti - okolje in naravo. Na slikah je narava upodobljena takšna, kot bi po avtoričinem mnenju tudi morala biti. Narava je prečudovita, veličastna, človekovo večno zatočišče in dom. Je pa hkrati podobna človeku, saj je spremenljiva, minljiva, in v dobi Antropocena, tudi ranljiva. To avtorico hudo boli, kar se v čuti tudi v slikah. Slike niso le prikaz narave v svoji surovi lepoti, vendar so prikaz tega, česar morda nekoč ne bo več. Estetika samih slik vzbuja presežne občutke, saj v naravi prikaže nekaj, kar opazovalec z golim očesom zlepa ne more opaziti. Narava je neposredno povezana z temeljnim človeškim čustvom: s skrbjo. Skrb za naravo je vrednota, h kateri tendira celotna razstava.
Na eni izmed izstopajočih slik je naslikano zahajajoče sonce tik pred izginotjem za planino. Slika pričara občutek iluzornega gibanja, s čimer preseže svojo materialnost, hkrati bi jo bilo moč dojeti kot opozorilo - narava propada, kot se dan preveva v noč, luč v temo, na kar mora človeštvo biti pozorno. V oči bode tudi dodaten element, ki je prisoten na nekaterih slikah. Naravo na sliki vidimo skozi upodobljena okna, mreže, lise. To sledi dejstvu, da je narava danes opazovana skozi filter, v kletki modernega življenja, ko je človek zaradi zaposlenosti in nažrtosti z informacijami vse manj zunaj v neposrednem stiku z zelenjem, z bajnostjo gozdov, z božajočim žarkom sonca ter melodijo morja. Narave človek ne spoštuje, saj jo gleda skozi ''pleksi steklo'', zavajajoč se, da je tako imun na njene spremembe.
Avtorica pravi, da je človek zelo izkoristil naravo. Napori okoljevarstvenikov so pogosto prezrti in premalo upoštevani, medtem ko se konsekvence človekovega posega v naravo kažejo iz dneva v dan. Opozarja na problematiko stremljenja za kapitalom kot primaren problem današnjega sveta, kar se odzvanja tudi v okoljevarstvu. Izrazila je željo, da bi njena opažanja narave, zajeta v slikah, spodbudila mlade ekonomiste, naj razmišljajo o teh problematikah. Naj razmišljajo o ekologiji. S tem izraža globok optimizem, da bo njena razstava dosegla svoj skriti smoter.
Na razstavi je bil prisoten tudi Marin Berovič, ki je simbolno pripomnil, da ima avtorica razstave velike oči in srce otroško, za kar pravi da sta nujni komponenti za njuno vrhunsko umetniško ustvarjanje.
Avtorica je na razstavo povabila tudi žensko pevsko skupino Cintare, ki so navdušile z venčkom slovenskih ljudskih pesmi.
Razstava se je odprla v torek, 6. maja in bo na ogled do četrtka, 29. maja.
Avtor članka: Marko Čadež Mačkić
