Charlie v tovarni čokolade – EF edicija
Charlie v tovarni čokolade – EF edicija
V okviru projekta Incom Leone: Širitev poslovnih modelov, ki poteka v okviru operacije Problemsko učenje študentov v delovno okolje (PUŠ) 2024–2027, so študenti Ekonomske fakultete Eldina Agovič, Tinkara Balantič, Špela Geršak, Irma Hairlahović, Nejc Pavliha, Nina Štibelj in Nikita Stergar pod vodstvom pedagoške mentorice Maše Košak ter ob podpori mentorice iz delovnega okolja Anise Faganelj, vodje kadrovske službe v podjetju Leone, raziskovali izzive dobrega počutja zaposlenih in širjenja poslovnih modelov podjetja.
Študenti so se z ekipo podjetja udeležili ogleda proizvodnje v Ajdovščini, kjer so za en dan postali pravi »Charlie v tovarni čokolade« in si ogledali, kako nastajajo sladoledi Leone. Takšna izkušnja jim je omogočila neposreden vpogled v proizvodne procese ter jim dala dragocen kontekst za pripravo predlogov izboljšav in novih poslovnih priložnosti.
Na zaključnem dogodku so študenti svoje ugotovitve in priporočila predstavili vodstvu podjetja Leone. Njihove rešitve niso bile zgolj akademska vaja, temveč so bile pripravljene tako, da jih je mogoče takoj implementirati v poslovno prakso. Predstavili so konkretne predloge za izboljšanje dobrega počutja zaposlenih, zagotavljanje psihološke varnosti in razvoj poslovnih modelov, ki temeljijo na trajnosti ter ustvarjanju dodane vrednosti. S tem so dokazali, da lahko povezovanje fakultete in gospodarstva prinese inovativne, praktične in izvedljive rešitve, ki koristijo tako podjetju kot širši družbi.
Študentka, vključena v projekt, je svojo izkušnjo delila: »Ko smo se marca 2025 kot ekipa prvič srečali s problemom podjetja Leone, smo hitro spoznali, da ne gre zgolj za tehnični izziv, temveč za preplet človeških, organizacijskih in prostorskih dejavnikov. Zastoji proizvodnih linij, ki so naenkrat pustili cele ekipe delavcev brez dela, so se sprva zdeli kot nekaj, kar bi lahko rešili z dodatnimi nalogami. Ob obisku podjetja pa je postalo jasno, da realnost ni tako preprosta: higienski protokoli onemogočajo hitro prerazporejanje zaposlenih, prostorska omejitev ne dopušča alternativnih aktivnosti, medtem ko je večjezičnost med zaposlenimi še dodatno oteževala komunikacijo. Prav ti izzivi so nam pokazali, da enostavne rešitve odpadejo, in nas prisilili v sistemsko razmišljanje.
Da bi razumeli širši kontekst, smo aprila 2025 opravili intervjuje v drugih proizvodnih podjetjih. Spoznali smo, da popolnih rešitev za nepredvidljive izpade pravzaprav ni, temveč se organizacije stalno prilagajajo. Ta spoznanja so nas opogumila, saj so potrdila, da razmišljamo v pravi smeri – iskati moramo rešitve, ki so izvedljive, motivacijske in prilagojene ljudem, ki jih bodo izvajali. Naučili smo se, kako pomembno je vključevati zaposlene v razmislek, saj njihovi pogledi preprečujejo, da bi ideje ostale površinske.
V maju 2025 smo začeli oblikovati konkretne ideje, kar je bil en naših večjih izzivov. Od začetnega navdušenja nad množico zamisli smo morali preiti v kritično presojo: kaj je res mogoče uresničiti v omejenem času in prostoru podjetja Leone ter kaj bi zaposleni sploh sprejeli. Spoznali smo, da dobra rešitev ni nujno najbolj inovativna, ampak tista, ki se prilega realnosti in prinaša smisel.
Na poti do teh rešitev smo se soočali z mnogimi omejitvami. Spoznali smo, kako strogi higienski protokoli vplivajo na organizacijo dela, kako pomembno je upoštevati jezikovno raznolikost in kako omejen prostor zahteva premišljene izbire. Pogosto smo morali iskati ravnotežje med ambicioznimi idejami in praktično izvedljivostjo. Naučili smo se hitro prototipirati, preizkušati in prilagajati načrte na podlagi povratnih informacij podjetja. Vsaka ovira je postala priložnost, da smo okrepili svojo ustvarjalnost, fleksibilnost in sposobnost delovanja v realnem poslovnem okolju.
Celoten proces je bil izrazito timsko obarvan. Naloge smo si razdelili glede na znanja in interese, redno usklajevali roke in ideje ter gradili zaupanje v ekipi. Okrepili smo komunikacijo z naročnikom, se naučili aktivno poslušati ter se izurili v jasnem predstavljanju kompleksnih idej. Junijska priprava poročila in končna predstavitev sta bili prelomni – ob pisanju strokovnega dokumenta in nastopu pred naročnikom smo razvili samozavest, strukturiranost in sposobnost odgovarjati na kritična vprašanja.
Projekt nam je prinesel bogastvo znanja in veščin. Poglobljeno smo spoznali proizvodne procese in pomen družbene odgovornosti, razvili analitične sposobnosti pri ocenjevanju izgub in učinkov rešitev, hkrati pa okrepili mehke veščine: sodelovanje, empatijo, timsko delo in javno nastopanje. Največ pa smo pridobili kot ljudje – naučili smo se odpornosti, prilagodljivosti in vrednotenja rešitev skozi prizmo njihovega učinka na zaposlene in skupnost.
Na koncu smo kot ekipa ugotovili, da smo iz ''praznega časa'' v podjetju Leone ustvarili priložnost – tako za zaposlene kot za podjetje. Naši dve rešitvi prinašata občutek povezanosti, dobrodelnosti; hkrati pa odpirata vrata učenju in razvoju. Za podjetje pomenita zmanjšanje izgub in močnejši odnos z zaposlenimi, za nas pa spoznanje, da se prava vrednost rešitve ne meri le v številkah, temveč v tem, ali jo ljudje sprejmejo, razumejo in zmorejo izvajati. To je lekcija, ki jo bomo nesli naprej v svoje poklicno življenje.«