IMB študenti navdušili s predstavitvijo raziskave o deep-tech potencialu Slovenije na PKP 2025
Na drugem dnevu 27. Poslovne konference Portorož so v ospredje stopili študenti 32. generacije magistrskega programa IMB (International Master Programme in Business and Organisation) z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so z odlično predstavitvijo zaključnega projekta poželi veliko zanimanje strokovne javnosti. Na odru so nastopili Adam Čeru, Tatiana Fedynskaia, Jethro Muwanguzi in Nadina Salemović, ki so predstavili delo celotne generacije na projektu, ki ga je zasnovala skupina mentorjev UL EF.
Letošnji projekt z naslovom »Raziskovanje potenciala rasti »deep techa« in drugih prebojnih tehnologij v Sloveniji« naslavlja eno ključnih razvojnih vprašanj slovenskega in evropskega inovacijskega prostora – kako oblikovati podporno okolje, ki omogoča preboj znanstvenih dosežkov v tržne, globalno konkurenčne rešitve. Projekt, ki je nastal v sodelovanju študentov in raziskovalcev Ekonomske fakultete ter partnerskih institucij, je izčrpno analiziral strukturo, dinamiko in priložnosti slovenskega deep-tech ekosistema, pri čemer se je osredotočil na bio-tech, green-tech, space-tech in druge prebojne tehnologije. Tematsko raznovrstnost projekta dopolnjujejo poglobljene analize ter številni razgovori s ključnimi deležniki inovacijskega okolja. Projekt je nastal v sodelovanju raziskovalcev Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, med katerimi so: Andreja Cirman, Barbara Čater, Tomaž Čater, Zhonghui Ding, Polona Domadenik Muren, Eva Erjavec, Daša Farčnik, Aleksander Gerbec, Jurij Giacomelli, Matjaž Koman, Hana Končan, Mitja Kovač, Klara Ljubi, Denis Marinšek, Slaven Mičković, Tamara Pavasović Trošt, Tjaša Redek in Peter Trkman.
Študenti so v predstavitvi poudarili, da je delovanje deep-tech ekosistemov ključen dejavnik nastajanja novih industrij, doseganja višjih stopenj gospodarske rasti in reševanja ključnih družbenih izzivov, od trajnostnega razvoja do staranja prebivalstva. Uspešni deep-tech preboji praviloma nastajajo v okoljih, kjer se povezujejo znanost, poslovni sektor, podpora države in specializirane institucije. Evropski kontekst, za katerega so značilne dobre tehnološke kompetence zaposlenih, razvite na podlagi močne baze predelovalne industrije, in vrhunske raziskovalne institucije, zahteva drugačen pristop kot ameriški model, zato rezultati projekta jasno izpostavljajo vrsto priporočil in strateških usmeritev.
Poslovna konferenca Portorož tako ostaja prostor, kjer se vsako leto srečajo analitična odličnost, raziskovalna ambicioznost in sveže perspektive mladih strokovnjakov ter njihovih mentorjev, ki prispevajo k oblikovanju prihodnosti slovenskega inovacijskega ekosistema.
