Pedagoška konferenca Ekonomske fakultete
Pedagoška konferenca Ekonomske fakultete
Pedagoška konferenca Ekonomske fakultete je potekala v četrtek, 8. februarja 2026 v Plavi dvorani Ekonomske fakultete v Ljubljani. Dogodek se je začel ob 9. uri z uvodnim pozdravom dekana EF, prof. dr. Tomaža Turka, ki je poudaril pomen pedagoške odličnosti, nenehnega razvoja učnih metod ter povezovanja pedagoškega in raziskovalnega dela.
V nadaljevanju je program predstavila prof. dr. Mojca Indihar Štemberger, prodekanja za študijske zadeve, ki je orisala potek konference ter izpostavila osrednje teme, povezane z novimi pedagoškimi pristopi, sistemskimi spremembami in inovacijami v visokošolskem izobraževanju.
Osrednji del konference je bil namenjen predstavitvam inovativnih pedagoških pristopov in metod poučevanja nagrajencev ter nominirancev za nagrado za pedagoško odličnost. Doc. dr. Mina Ličen je predstavila različne oblike obštudijskih dejavnosti, kot so večdnevne delavnice izven fakultete, neformalne učne aktivnosti, strokovne ekskurzije ter obštudijske projekte, med katerimi je izpostavila tudi tekmovanje Mladi računovodja. Poseben poudarek je bil namenjen povezovanju fakultete s srednjimi ekonomskimi šolami.
Asist. dr. Aleš Toman je izpostavil pomen poznavanja študentov, prilagajanja pedagoškim trendom ter uporabe aplikativnih znanj iz realnega okolja, zlasti na področjih finančne matematike, verjetnosti in slučajnih spremenljivk. Poudaril je pomen na študenta osredotočenega poučevanja, samoregulacijskega učenja ter ideje, da se učenje lahko odvija ves čas in povsod.
Prof. dr. Blaž Zupan je predstavil prehod od pasivnega poslušatelja k aktivnemu kreatorju znanja. Med primeri dobrih praks je izpostavil startup vikend kot intenzivno učno izkušnjo, projekte s sprotno povratno informacijo ter uporabo podcastov z gosti kot sodobnega pedagoškega orodja.
Sledile so predstavitve primerov dobrih praks s področja mednarodnega sodelovanja, v okviru katerih sta doc. dr. Daša Farčnik in asist. dr. Iana Bilynets predstavili pomen intenzivnih mednarodnih študijskih ekskurzij, povezovanja z mednarodnimi podjetji ter prepletanja praktičnega in akademskega dela. Pri pripravi vsebin in raziskovalni podpori so sodelovali tudi prof. dr. Maja Zalaznik, prof. dr. Gregor Pfajfar, doc. dr. Anastas Vangeli in doc. dr. Zhonghui Ding. Posebej je bil izpostavljen pristop »practice and reflection« ter uporaba metode reflektivnega ogledala.
V nadaljevanju je doc. dr. Anastas Vangeli podrobneje predstavil pedagoški pristop, ki temelji na tesnem povezovanju z gospodarstvom, reflektivnem učenju ter razvoju zaposljivosti študentov. Hkrati je poudaril pomen akademske odličnosti, ki se uresničuje skozi case-based poučevanje, interaktivnost, individualne in timske naloge ter močan trajnostni in globalni fokus.
Prof. dr. Tamara Pavasović Trošt je v okviru sociologije predstavila uporabo gostov pri vajah, spodbujanje interaktivnosti, razmišljanja »out of the box« ter vključevanje izzivov in debat v pedagoški proces. Doc. dr. Živa Kolbl je ponudila drugačen pedagoški pogled ter izpostavila ključne probleme, ki jih opažajo delodajalci, zlasti pomanjkanje empatije in mehkih kompetenc pri študentih. Predstavila je strukturirano timsko delo z elementi igrifikacije, obrnjeno učenje ter sistematično podajanje povratnih informacij.
Asist. Tanja Malovrh, je predstavila digitalne metode poučevanja, kombiniranje različnih pristopov ter delo na študijskih primerih, pri čemer je poudarila, da se v določenih oblikah poučevanja seminarske naloge nadomeščajo z bolj aplikativnimi oblikami dela. Prof. dr. Anja Svetina Nabergoj je zaključila ta del z razmislekom o pomenu nenehnega učenja v pedagoški skupnosti ter povezovanju pedagoških spoznanj iz raziskav in prakse, zlasti na področju prepoznavanja podjetniških priložnosti in razvoja podjetniških idej.
Po odmoru je sledil interaktivni del konference v obliki delavnic. Izvedeni sta bili delavnici na temo generativne umetne inteligence (GenUI), ki jo je vodil prof. dr. Peter Trkman, ter delavnica o značilnostih in pedagoških izzivih generacije Z (GenZ), ki jo je vodila prof. dr. Darija Aleksić. Delavnice so spodbudile razpravo, izmenjavo izkušenj ter razmislek o prilagajanju pedagoških pristopov sodobnim študentom.
Po drugem odmoru je sledila predstavitev ugotovitev delavnic in razprava, v kateri so udeleženci izpostavili ključne poudarke, izzive in priložnosti za nadaljnji razvoj pedagoške prakse na EF. Konferenca se je zaključila z neformalnim druženjem ob pogostitvi.
Avtorica članka: Ema Zajec