Avtorji:

• Kaja Zajc, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo
• Jure Andolšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Miha Škerlavaj, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

intenzivnost dela | pripravljenost na spremembe | kakovost spanja | dobro počutje | teorija zahtev in virov pri delu

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Ko se intenzivnost dela povečuje in spremembe postajajo norma, so zaposleni prisiljeni do svojih meja, kar ogroža odpornost in dobro počutje. Kljub široki uporabi teorije o delovnih zahtevah in virih (JD-R) je malo znanega o tem, kako in kdaj zahteve, kot je intenzivnost dela, spodkopavajo dobro počutje prek psiholoških in na okrevanju temelječih mehanizmov. Ta študija model razvija tako, da pripravljenost na spremembe postavlja kot dinamičnega mediatorja, kakovost spanja pa kot moderatorja vira okrevanja, ter prikazuje, kako ti dejavniki vplivajo na dnevno intenzivnost dela in oblikujejo dobro počutje. 

V večnivojski longitudinalni študiji, ki je bila izvedena v slovenski in hrvaški podružnici multinacionalnega farmacevtskega podjetja v 30 dneh, je sodelovalo 32 strokovnjakov, ki so dnevno poročali o svojih izkušnjah prek digitalnih dnevnikov in objektivnih podatkov o spanju iz sledilnikov Oura Ring.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Dnevna intenzivnost dela je dosledno spodkopavala dobro počutje, medtem ko pripravljenost na spremembe ni posredovala pri tem učinku, kakovost spanja pa je nudila omejeno in nedosledno blaženje. Kumulativni vzorci spanja so pokazali minimalen zaščitni vpliv, kar kaže na to, da kratkoročno okrevanje morda ne zadostuje za izravnavo visoke intenzivnosti dela. Neposredni učinki kakovosti spanja na dobro počutje ostajajo močni in pomembni za raziskave in prakso.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Podatki so bili zbrani znotraj enega samega organizacijskega konteksta, ki je najbolj pomemben za delavce z znanjem. Posplošljivost ugotovitev na druge panoge, organizacijske kulture ali države je lahko omejena. Prihodnje raziskave bi morale preučiti, ali opažene povezave veljajo v različnih sektorjih, zlasti tistih z različno stopnjo intenzivnosti dela in pogostostjo sprememb, kot so javna uprava, izobraževanje ali kreativne industrije, pa tudi pri različnih oblikah delovnih mest, kot so delavci v izmenah.

 Prihodnje študije bi lahko vključevale podatke iz drugih sektorjev, oblik delovnih mest, pa tudi daljše časovne vrste za zajemanje dolgoročnih vzorcev ali bolj kompleksnih zapoznelih učinkov. Prihodnje raziskave bi lahko raziskale, kako večnivojski, sistemski organizacijski dejavniki vplivajo na pripravljenost posameznika in vire okrevanja ter vplivajo na dobro počutje pri visoki intenzivnosti dela.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Z vidika upravljanja organizacijskih sprememb naši rezultati poudarjajo potrebo delodajalcev, da aktivno spremljajo in upravljajo intenzivnost dela, ne le z vidika produktivnosti, temveč tudi glede njenega psihološkega vpliva. Kakovost spanja se je izkazala za potencialni osebni vir, ki lahko ublaži negativne učinke intenzivnosti dela. To nakazuje na prepričljiv argument, da bi delodajalci morali zavzeti bolj proaktivno stališče do zdravja spanja kot del širših pobud za dobro počutje, zlasti med organizacijskimi preobrazbami.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Ta študija prispeva k trajnostnem ravnanju z ljudmi pri delu in regenerativnemu poslovanju tako, da izpopolnjuje teorijo JD-R o visokointenzivnem, na spremembe intenzivnem znanstvenem delu, tako da kaže, da pripravljenost na spremembe deluje kot omejen, kontekstualno občutljiv vir odpornosti in ne kot pot, po kateri se zahteve prevedejo v dobro počutje, in da kakovost spanja podpira splošno dobro počutje, vendar ponuja le omejeno blaženje pri vzdržni intenzivnosti dela.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast

Prispevek je objavljen v:
Journal of organizational change management (Emerald)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Work intensity, change readiness and well-being: the moderating role of sleep quality