Trajnostni teden 2026 – Vloga gibanja pri ohranjanju zdravja
Trajnostni teden 2026 – Vloga gibanja pri ohranjanju zdravja
Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani vsako leto poteka Trajnostni teden, namenjen ozaveščanju o pomenu trajnostnega razvoja v najširšem smislu. Dogodki poudarjajo ne le okoljsko trajnost, temveč tudi družbeno in osebno dimenzijo trajnosti, pri čemer se študenti in zaposleni seznanjajo z različnimi vidiki odgovornega in uravnoteženega življenjskega sloga.
V okviru Trajnostnega tedna 2026 je potekalo predavanje z naslovom »Vloga gibanja pri ohranjanju zdravja, delovne učinkovitosti in kakovosti življenja«, ki ga je vodila prof. športne vzgoje Alenka Ružić Jovović. Predavanje je bilo osredotočeno na pomen gibanja kot ključnega dejavnika osebne trajnosti ter dolgoročnega zdravja.
Predavateljica je uvodoma izpostavila, da ob omembi ekologije in trajnosti pogosto pomislimo predvsem na okolje, redkeje pa nase in na lastno zdravje. Poudarila je tri dimenzije trajnosti: poslovno, družbeno in osebno, pri čemer ima prav slednja ključno vlogo pri kakovosti življenja posameznika.
V nadaljevanju je predstavila pomen gibanja za dolgoživost. Opozorila je, da se je življenjska doba od leta 1800 podaljšala za približno 42 let, vendar to ne pomeni nujno tudi bolj kakovostnega življenja. Velik izziv sodobne družbe so degenerativne bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen ter težave s hrbtenico. Posebej je izpostavila, da srčno-žilne bolezni predstavljajo kar 30–35 % vzrokov smrti v starosti.
Pomemben problem sodobnega življenjskega sloga je tudi pomanjkanje gibanja. Povprečen posameznik danes presedi več kot 10 ur na dan, medtem ko le približno 25 % Slovencev dosega minimalne priporočene količine telesne aktivnosti. Predavateljica je poudarila, da dobro staranje ni naključje, temveč rezultat dolgotrajne skrbi za zdravje.
Izpostavila je dva ključna kazalnika zdravja: vzdržljivost srca in pljuč (VO2 max) ter mišično maso, ki s staranjem upada. Razložila je tudi, da poznamo dve osnovni vrsti gibanja: načrtovano vadbo in spontano vsakodnevno gibanje (t. i. NEAT – non-exercise activity thermogenesis). Posebej zanimiv koncept, ki ga je predstavila, so t. i. »gibalni snacki«, kratki nekajminutni odmori za gibanje med dnevom, ki pomagajo prekiniti dolgotrajno sedenje.
Predavanje je jasno pokazalo, da je gibanje ključni element osebne trajnosti ter pomembno vpliva na zdravje, delovno učinkovitost in splošno kakovost življenja. Na koncu je predavateljica udeležencem predstavila še nekaj uporabnih vaj, ki jih lahko enostavno vključijo v svoj vsakdan.
Avtorica članka: Ema Zajec