Avtorja:

• Damjana Kokol Bukovšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Blaž Mojškerc, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

kopula | mera skladnosti | Blomqvistov beta | Spearmanovo pravilo | Ginijev gama

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavila?

Skladnost slučajnih spremenljivk lahko merimo z različnimi merami skladnosti. Mere skladnosti ugotavljajo, kako velike vrednosti ene slučajne spremenljivke sovpadajo z velikimi vrednostmi druge slučajne spremenljivke. Če poznamo vrednost ene mere skladnosti, vrednost druge mere ni povsem poljubna. Privzela sva vrednosti dveh mer skladnosti (Blomqvistov beta in Spearmanovo pravilo) in ugotavljala, kakšen razpon vrednosti lahko zavzame Ginijev gama. Da bi se izognila odvisnosti od robnih porazdelitev slučajnih spremenljivk, sva problem študirala s pomočjo kopul.

Katere so ključne ugotovitve vajine raziskave?

Določila sva natančno trirazsežno območje dovoljenih trojic vrednosti omenjenih mer skladnosti.

Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetljivo je bilo dejstvo, da je trirazsežno območje ukrivljeno, vendar so preseki z ravninami ob konstantni vrednosti Blomqvistovega beta šestkotniki.

Katerim ciljnim javnostim vajine ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Strokovni javnosti s področja verjetnostnega računa in statistike. Velikost izračunanega območja uporabnikom sugerira, katere mere skladnosti se splača izračunati.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 4 – kakovostno izobraževanje
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
Journal of computational and applied mathematics (ScienceDirect)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

The exact region determined by Blomqvist’s beta, Spearman’s footrule and Gini’s gamma