Slovenci med delitvami in enotnostjo: Slovenske tranzicijske strategije v povojnem obdobju Kraljevine SHS
Avtor:
- Igor Ivašković, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Ključne besede:
Slovenci | Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev | Slovenska ljudska stranka | Jugoslovanska demokratska stranka | Jugoslovanska socialdemokratska stranka
Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?
Želel sem preučiti, kakšne strategije so izbirala vodstva slovenskih političnih strank takoj po 1. svetovni vojni.
Katere so ključne ugotovitve raziskave?
Čeprav so Slovenci predstavljali številčno majhen narod, so med obdobjem od ustanovitve Kraljevine SHS decembra 1918 do volitev v ustavodajno skupščino novembra 1920 razvili raznolike politične strategije.
Znotraj konservativnega tabora je prišlo do razhajanj med kritiki velikosrbske politike in oportunisti, ki so skušali vzpostaviti temelje za koalicijo s srbsko Narodno radikalno stranko. V prizadevanju za ohranjanje položaja najvplivnejše slovenske politične sile ter zaradi potenciala koalicijskega vključevanja v vladne strukture so konservativci kljub navidezni delitvi uspeli ohraniti organizacijsko enotnost.
Liberalni tabor se je nasprotno razcepil na več strank, saj je prevladovalo pričakovanje, da bo integracija v južnoslovansko državo omogočila večji manevrski prostor jugoslovanskim unitarističnim političnim silam. Posledično so nekateri liberalci poskušali nagovoriti obrobne segmente volilnega telesa, ki so bili predhodno vezani na konservativce.
Najopaznejšo krepitev moči je dosegel socialdemokratski tabor, ki pa je bil prav tako podvržen notranjim razhajanjem. Medtem ko so reformisti neposredno usmerjali svoje kritike proti slovenskim političnim tekmecem, je komunistična frakcija zavzela radikalnejše stališče do Srbije. Posredno je vključila nekatere elemente konservativnih predvojnih programov ter si s tem pridobila dostop do njihovega volilnega bazena.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Presenetilo me je uspešno prilagajanje tedaj največje slovenske politične stranke, Slovenske ljudske stranke, ki je kljub neugodnim okoliščinam ohranila vodilno mesto med Slovenci.
Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?
Vsem, ki se zanimajo za strateški management in vodenje korporacij.
Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?
V turbulentnih obdobjih nikoli ni dobro polagati vseh jajc v eno košaro. Tako tudi pri načrtovanju trajnostnih strategij ni dobro slediti izključno enemu predvidevanju.
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 10 – zmanjšanje neenakosti
- SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije
- SDG 17 – partnerstva za doseganje ciljev
Prispevek je objavljen v:
East European politics and societies (Sage)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
Slovenians between divisions and unity: Slovenian transition strategies during the post-war period of the Kingdom of SCS