Avtorji:

• Saleh Samimi Dehkordi, University of Trieste, DEAMS ‘Bruno de Finetti’
• Ivan Radević, University of Montenegro, Faculty of Economics
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Guido Bortoluzzi, University of Trieste, DEAMS ‘Bruno de Finetti’

Ključne besede:

avtonomija pri delu | inovativno vedenje zaposlenih | obojeročnost timov | uspešnost pri opravljanju delovnih nalog

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Naš namen je bil ugotoviti, kako avtonomija pri delu vpliva na uspešnost pri opravljanju nalog ter kakšno vlogo imata pri tem inovativnost zaposlenih in obojeročnost timov. Pokazali smo, da sama svoboda pri delu še ne zagotovi boljših rezultatov, temveč se to zgodi predvsem takrat, ko zaposleni svojo avtonomijo pretvorijo v inovativno vedenje – v iskanje priložnosti, oblikovanje novih idej in njihovo udejanjanje. Posebej smo se osredotočili tudi na obojeročnost timov. Obojeročnost (ambideksternost) pomeni sposobnost tima, da zna hkrati izkoriščati obstoječe znanje in postopke ter raziskovati nove priložnosti, ter med njimi 'preklapljati', ko je to potrebno.

Raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je bilo: Kako inovativnost zaposlenih in obojeročnost timov vplivata na povezavo med avtonomijo pri delu in uspešnostjo pri opravljanju nalog?

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Ključne ugotovitve naše raziskave so naslednje: Avtonomija pri delu neposredno spodbuja inovativno vedenje zaposlenih. To pomeni, da bolj ko imajo zaposleni svobodo odločanja in delovanja, bolj so pripravljeni iskati priložnosti, ustvarjati in zagovarjati nove ideje. Inovativno vedenje je tisto, ki dejansko povezuje avtonomijo z uspešnostjo pri opravljanju nalog. Svoboda sama po sebi ne prinese nujno boljših rezultatov, ampak vodi do uspešnosti preko inovativnosti zaposlenih. Med štirimi dimenzijami inovativnega vedenja so se kot posebej pomembne pokazale raziskovanje priložnosti, generiranje idej in njihovo zagovarjanje. Manj izrazit vpliv pa je imela sama implementacija idej, ker je pogosto odvisna od širšega organizacijskega konteksta. Obojeročnost timov (sposobnost hkratnega izkoriščanja obstoječih rešitev in raziskovanja novih) dodatno okrepi povezavo med inovativnim vedenjem in uspešnostjo. Zaposleni v takih timih dosegajo višjo raven uspešnosti, ker jih okolje podpira pri prenosu idej v prakso. Ta članek sicer predstavlja zelo lep prispevek k raziskovanju pretvarjanja inovativnega vedenja v uspešnost zaposlenih, na podlagi teorije samodoločanja, in opredeli kako zaposleni, ki so bolj inovativni, to tudi izkoristijo za svojo uspešnost. S tem pridoda obstoječi struji (našega) raziskovanja na to tematiko.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Malenkost nas je presenetilo, da dimenzija implementacije idej ni imela enako močnega vpliva kot raziskovanje priložnosti, ustvarjanje idej in njihovo zagovarjanje. To nakazuje, da je za prenos idej v prakso potrebna dodatna podpora okolja, ne zgolj individualna avtonomija.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Naše ugotovitve so koristne predvsem za menedžerje in vodje, ker jim pokažejo, da avtonomija sama ne zagotavlja boljših rezultatov – potrebno je spodbujati tudi inovativno vedenje zaposlenih. Prav tako so pomembne za timske vodje, saj poudarjajo pomen obojeročnosti: timi, ki znajo hkrati izkoriščati obstoječe rešitve in raziskovati nove, lažje pretvorijo ideje v rezultate. Uporabijo jih lahko pri oblikovanju delovnih mest, spodbujanju inovativnosti in pri gradnji timov, ki učinkovito združujejo ustvarjalnost in izvedbo.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Za trajnostni razvoj je ključno ravnotežje med izkoriščanjem obstoječih virov (učinkovitost, racionalna raba) in raziskovanjem novih možnosti (inovacije, zelene rešitve). Naša raziskava pokaže, da prav ta kombinacija – obojeročnost – krepi učinke inovativnosti zaposlenih. Tako lahko podjetja ne le dosegajo boljše poslovne rezultate, temveč tudi hitreje razvijajo trajnostne produkte, procese in načine dela, ki odgovarjajo na sodobne družbene in okoljske izzive.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
Creativity and innovation management (Wiley)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

A self-determination approach towards capitalising on autonomy and innovative work behaviour in task performance