Avtorji:

• Arnold B. Bakker, Erasmus University Rotterdam & Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Tom L. Junker, Tilburg University, Tilburg School of Social and Behavioral Sciences
• Yuri S. Scharp, Tilburg University, Tilburg School of Social and Behavioral Sciences
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

umetna inteligenca | oblikovanje dela | delovne zahteve | delovni viri | izidi z vidika zaposlenih

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen konceptualnega preglednega članka je s teorijo delovnih zahtev in virov pojasniti, kako umetna inteligenca spreminja oblikovanje dela. Osrednje vprašanje je, katere nove delovne zahteve in vire ustvarja umetna inteligenca ter kako ti vplivajo na dobrobit in delovanje zaposlenih.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Umetna inteligenca lahko hkrati zmanjšuje ali povečuje delovne zahteve ter krepi ali omejuje delovne vire. Lahko razbremeni zaposlene rutinskih nalog, izboljša dostop do informacij ter okrepi avtonomijo, učenje in uspešnost. Hkrati lahko povzroča tehnološko preobremenjenost, negotovost, izgubo nadzora in zahtevnejše kognitivno ali čustveno delo.

Ključna ugotovitev oziroma konceptualno razmišljanje je torej, da učinki umetne inteligence niso vnaprej določeni, temveč so odvisni od načina oblikovanja dela, organizacijske podpore in tega, kako zaposleni sami prilagajajo uporabo umetne inteligence.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Da je pravzaprav že precej objav, ki teorijo delovnih zahtev in virov uporabljajo za preučevanje medsebojnega sovplivanja uporabe umetne inteligence in oblikovanja dela. Presenetilo nas je tudi, da so lahko raziskave s področja splošne uporabe tehnologije in oblikovanja dela relativno ne zelo uporabne v primeru specifik uporabe umetne inteligence.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve koristijo vodjem, kadrovskim strokovnjakom, oblikovalcem delovnega okolja v kombinaciji s tehnologijo in zaposlenim samim pri uvajanju umetne inteligence na način, da bo umetna inteligenca uporabljena za krepitev delovnih virov, zmanjševanje obremenitev ter podporo dobrobiti in uspešnosti.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Izsledki podpirajo družbeno in človekovo trajnost, saj usmerjajo razvoj in uporabo umetne inteligence v oblikovanje kakovostnega, vključujočega in človeku prilagojenega dela.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
Technology in society (ScienceDirect)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Artificial intelligence and job design: insights from Job Demands–Resources theory