Avtorji:

• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Aldijana Bunjak, University of Stavanger, Business School
• Sut-I Wong, BI Norwegian Business School
• Darija Aleksić, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Katerina Božič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

tehnološki stres | stres pri delu | izgorelost | avtonomija pri delu

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen naše raziskave je bil proučiti, kako tehnološki stres, ki nastaja zaradi intenzivne uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri delu, vpliva na delovni stres in posledično na izgorelost zaposlenih. Želeli smo razumeti tako kratkoročne (delovni stres) kot dolgoročne (izgorelost) negativne učinke tehnološkega stresa ter preveriti, ali lahko avtonomija pri delu ublaži te negativne posledice.

Raziskovalno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je: ali tehnološki stres vodi v delovni stres in nato v izgorelost zaposlenih ter v kolikšni meri avtonomija pri delu omili povezavo med tehnološkim stresom, delovnim stresom in izgorelostjo.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Ključne ugotovitve raziskave so naslednje: Tehnološki stres povečuje delovni stres. Zaposleni, ki so izpostavljeni večjemu tehnološkemu stresu (npr. preobremenjenost s tehnologijo, občutek vdora v zasebnost, kompleksnost sistemov), doživljajo višjo raven splošnega delovnega stresa. Delovni stres posreduje vpliv tehnološkega stresa na izgorelost. Tehnološki stres se preko občutkov delovnega stresa prenese v dolgoročno posledico – izgorelost. To pomeni, da zaposleni, ki so zaradi tehnologije pod večjim stresom, sčasoma bolj verjetno izgorevajo.

Avtonomija pri delu blaži negativne učinke. Pri zaposlenih z visoko stopnjo avtonomije (svoboda pri odločanju, kako opravljajo svoje delo) se povezava med tehnološkim stresom, delovnim stresom in izgorelostjo zmanjša. Če imajo zaposleni možnost nadzora nad svojim delom in fleksibilnosti pri delu, so manj ranljivi za škodljive posledice digitalnih zahtev. Največji stres nastopi ob kombinaciji visoke ravni tehnološkega stresa in nizke avtonomije. Takšni zaposleni poročajo o najvišjih ravneh delovnega stresa in izgorelosti.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

V procesu raziskovanja nas je presenetilo predvsem to, kako močno in dosledno se je pokazala povezava med tehnološkim stresom in dolgoročno indikacijo izgorelosti. Pričakovali smo, da bodo posledice bolj izrazite le kratkoročno (pri delovnem stresu), a rezultati so jasno pokazali, da se občutek preobremenjenosti s tehnologijo prenaša naprej in vpliva na izčrpanost skozi čas.

Presenetilo nas je tudi, da je avtonomija pri delu res tako močan zaščitni dejavnik – ko imajo zaposleni možnost odločanja o načinu dela in uporabi tehnologij, se negativni učinki skoraj izničijo. Prav kombinacija visoke stopnje tehnološkega stresa in hkrati nizke avtonomije pa se je izkazala za najbolj tvegano, kar še dodatno potrjuje pomen dobrega oblikovanja delovnih mest v digitalnem okolju.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Naše ugotovitve koristijo predvsem vodstvom in managerjem/neposrednim vodjem ter vodjem timov/delovnih enot, ki jih lahko uporabijo za oblikovanje delovnih mest z več avtonomije ter preprečevanje izgorelosti. Organizacijam pomagajo pri uvajanju praks, kot so kultura zaupanja in čas brez naprav. Zaposlenim ponujajo razumevanje tveganj pretirane digitalne obremenitve ter pomena samostojnosti pri delu. Raziskovalcem in oblikovalcem politik pa služijo kot podlaga za razvoj bolj kakovostnih in zdravju prijaznih oblik dela v digitalnem okolju.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Menimo, da bodo izsledki naše raziskave vplivali na trajnostni razvoj predvsem tako, da opozarjajo na potrebo po oblikovanju delovnih mest, ki niso le tehnološko učinkovita, ampak tudi dolgoročno vzdržna za zaposlene. Če organizacije upoštevajo, da tehnološki stres vodi v izgorelost, lahko z večjo avtonomijo in premišljenimi praksami zmanjšujejo negativne vplive digitalizacije na zdravje ljudi. To prispeva k družbeni dimenziji trajnostnega razvoja, saj spodbuja dobro počutje in dolgoročno produktivnost zaposlenih, hkrati pa organizacijam omogoča bolj odgovorno in človeško uporabo tehnologije. 

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SGD 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
International journal of electronic business (Inderscience)

Vsebina prispevka je ob plačilu dostopna na povezavi:

(Techno)stress and subsequent burnout: how job autonomy enables working professionals to regulate demands with control