Temne strani potrošnje digitalnih sredstev in dobrobit porabnikov: vpliv psihološkega lastništva
Avtorice:
- Mateja Kos Koklič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Monika Kukar-Kinney, University of Richmond, Robins School of Business
- Irena Vida, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Ključne besede:
psihološko lastništvo | digitalno kopičenje | digitalno piratstvo | temna potrošnja digitalnih sredstev | kolektivizem
Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavile?
Namen raziskave je:
- razviti in preizkusiti nov model, ki preučuje vpliv psihološkega lastništva na dve negativni vedenji porabnikov pri potrošnji digitalnih sredstev: digitalno kopičenje in digitalno piratstvo;
- razumeti, kako ti vedenji vplivata na psihološke posledice pri porabnikih, zlasti na anksioznost in dobrobit porabnikov.
Ključno raziskovalno vprašanje je: kako psihološko lastništvo vpliva na pojavnost digitalnega kopičenja in digitalnega piratstva ter kako ti vedenji vplivata na anksioznost in dobrobit porabnikov, ob upoštevanju moderatorskih učinkov kolektivizma in izogibanja negotovosti?
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Raziskava ugotavlja, da psihološko lastništvo spodbuja pojav dveh negativnih vedenj pri porabnikih: digitalnega kopičenja in digitalnega piratstva. Obe vedenji prispevata k povečani anksioznosti, pri čemer je vpliv digitalnega kopičenja na anksioznost močnejši kot pri piratstvu. Višja anksioznost posledično zmanjšuje občutek dobrobiti porabnikov, psihološka lastnina pa neposredno prispeva k višji zaznani dobrobiti. Glede moderatorskih učinkov ugotavljamo, da kolektivizem moderira odnos med psihološko lastnino ter digitalnim kopičenjem in digitalnim piratstvom, pri čemer so učinki izrazitejši pri porabnikih z višjo (v primerjavi z nižjo) stopnjo kolektivizma. Izogibanje negotovosti prav tako moderira odnos med psihološko lastnino ter digitalnim kopičenjem in piratstvom, pri čemer so učinki močnejši pri porabnikih z nižjo (v primerjavi z višjo) stopnjo izogibanja negotovosti.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Najbolj presenetljiva ugotovitev je, da digitalno piratstvo lahko poveča zaznavanje dobrobiti pri porabnikih z visoko stopnjo kolektivizma, medtem ko zmanjšuje zaznavanje dobrobiti pri bolj individualističnih porabnikih, kljub temu da piratstvo običajno obravnavamo kot negativno in stresno vedenje.
Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?
- Raziskovalci in akademiki: raziskava odpira novo področje razumevanja temnih strani digitalne potrošnje s poudarkom na psihološkem lastništvu kot sprožilcu negativnih vedenj (digitalno kopičenje in piratstvo) ter posledic za anksioznost in dobrobit.
- Oblikovalci javnih politik: ugotovitve ponujajo vpogled, kako psihološka lastništvo lahko prispeva k piratstvu in digitalnemu kopičenju ter posledično slabšemu duševnemu zdravju porabnikov.
- Organizacije za duševno zdravje: povezava med digitalnim kopičenjem, piratstvom, anksioznostjo in zaznano dobrobitjo je uporabna pri oblikovanju programov za digitalno razstrupljanje in zmanjšanje anksioznosti zaradi negativnih digitalnih vedenj.
- Podjetja in digitalne platforme: razumevanje, da psihološko lastništvo povečuje digitalno kopičenje in piratstvo, je ključno za dizajn platform, ki spodbujajo odgovorno uporabo in čiščenje podatkov ter preprečuje piratstvo z izobraževanjem porabnikov.
Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?
Spodbujanje odgovorne digitalne potrošnje: raziskava pokaže, kako psihološko lastništvo vodi v digitalno kopičenje, ki povečuje digitalno navlako (angl. digital clutter) in obremenitev strežnikov, kar je pomembno pri trajnostnem upravljanju digitalnih virov. Povečano zavedanje o pomenu digitalne higiene (brisanje neuporabljenih datotek, odgovorno upravljanje podatkov) lahko zmanjša nepotrebno porabo energije in emisije, povezane s podatkovnimi centri.
Vpliv na duševno zdravje in dobrobit: raziskava ugotavlja, da digitalno kopičenje in piratstvo povečujeta anksioznost in zmanjšujeta dobrobit. Zmanjšanje digitalnega kopičenja lahko prispeva k boljšemu počutju posameznikov.
Podpora podjetjem pri trajnostnem oblikovanju digitalnih storitev: podjetja lahko uporabijo ugotovitve za dizajn storitev in platform, ki zmanjšujejo spodbujanje digitalnega kopičenja, hkrati pa porabnikom omogočajo bolj trajnostno upravljanje digitalnih vsebin.
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SGD 3 – zdravje in dobro počutje
- SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja
Prispevek je objavljen v:
Journal of consumer behaviour (Wiley)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
Dark sides of digital asset consumption and consumer well-being: impact of psychological ownership
