Avtorji:

• Chiara Natalie Focacci, University of Oxford, Institute of Population Ageing
• Mitja Kovač, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

kvazi-eksperimentalna analiza | sintetično kontrolna metoda | Ukrajina | institucionalne integracije | Evropska Unija

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je bil oceniti posledice, ki jih ima za kakovost institucij dolgotrajna izključenost države iz procesa institucionalnega povezovanja z Evropsko unijo. Osrednje raziskovalno vprašanje se glasi: Kaj se zgodi z institucionalno kakovostjo, če država, kot v primeru Ukrajine, zamudi ključno okno priložnosti za vključitev v EU?

Z uporabo kvazi-eksperimentalnih metod, kot je hibridna empirična analiza s kombinacijo diferenčno-diferenčne analize in sintetične kontrolne metode, smo želeli kvantificirati stroške neintegracije, ki jih Ukrajina nosi v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope, ki so se v obdobju 2004-2013 pridružile EU. Osredotočili smo se zlasti na posledice za vladavino prava, politično stabilnost in nadzor nad korupcijo.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Raziskava pokaže, da je dolgotrajna izključenost Ukrajine iz procesa evropske institucionalne integracije vodila v občutno in trajno poslabšanje institucionalne kakovosti. V primerjavi z regijami držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki so se pridružile EU po letu 2004, so ukrajinske regije od leta 2007 dalje zaznali izrazito poslabšanje politične stabilnosti, vse več nasilja, sistemski razkroj vladavine prava in šibkejši nadzor nad korupcijo. Učinki so statistično visoko značilni, trajni in potrjeni z obsežnimi placebo simulacijami. Rezultati kažejo, da bi ukrajinsko vključevanje v EU najverjetneje okrepilo demokratične institucije in dolgoročno izboljšalo vladavino prava, politično stabilnost, zmanjšalo razširjenost korupcije in okrepilo neodvisnost pravosodne veje oblasti, ki jo domači politični sistem ni bil sposoben vzpostaviti samostojno.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetila nas je predvsem moč in trajnost učinkov izključenosti iz procesa evropske integracije. Pričakovali smo, da bo vpliv neintegracije opazen, a morda omejen na posamezne vidike institucionalne kakovosti. Namesto tega smo zaznali splošno in dolgotrajno nazadovanje, zlasti na področjih politične stabilnosti, nadzora nad korupcijo in vladavine prava. Prav tako nas je presenetila statistična jasnost razlik, v več kot 34 milijardah placebo simulacij so bili ukrajinski rezultati izrazito izstopajoči, kar kaže na to, da negativni razvoj ni bil naključen, temveč sistemsko povezan z zamujeno priložnostjo za institucionalno integracijo.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Naše ugotovitve so posebej relevantne za odločevalce v Evropski uniji, ukrajinske reformiste, razvojne ekonomiste, pa tudi mednarodne organizacije, ki si prizadevajo za krepitev institucij v državah v tranziciji. Evropski oblikovalci politik lahko rezultate uporabijo kot empirični dokaz, da institucionalna integracija ni zgolj politični ali simbolni akt, temveč ima merljive in dolgoročne učinke na kakovost upravljanja institucij. Za Ukrajino in druge države vzhodnega partnerstva pa študija služi kot opozorilo, da zamujena priložnost za integracijo pušča globoke in dolgotrajne posledice, ki jih je brez zunanjega sidra težko odpraviti. Raziskava tako podpira širitev evropskih integracijskih procesov kot strateško naložbo v institucionalno stabilnost in demokracijo.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Naši izsledki kažejo, da brez močnih institucij ni dolgoročnega trajnostnega razvoja. Ugotovili smo, da izključenost iz evropske institucionalne integracije vodi v erozijo ključnih stebrov trajnosti, kot so vladavina prava, politična stabilnost, učinkovitost javne uprave in nadzor nad korupcijo. Vse te dimenzije so neposredno povezane z zmožnostjo države, da zagotavlja varno, pravično in vključujoče okolje za ljudi in gospodarstvo. Če želimo trajnostni razvoj graditi na trdni podlagi, moramo razumeti, da institucionalna reforma ni zgolj tehničen ali upravni proces, ampak temeljni pogoj za dolgoročno odpornost družbe in razvojni napredek. Naša raziskava s tem prispeva k empiričnemu razumevanju, zakaj trajnostne agende brez institucionalne stabilnosti pogosto ostanejo črnilo na papirju.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 5 – enakost spolov
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti
• SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije
• SDG 17 – partnerstva za doseganje ciljev

Prispevek je objavljen v:
Review of Law & Economics (De Gruyter Brill)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

The missing window of opportunity and quasi-experimental effects of institutional integration: evidence from Ukraine