Gradnja spoznanj s poslovno analitiko: kvalitativna raziskava o kreativnosti kot katalizatorju gradnje spoznanj
Gradnja spoznanj s poslovno analitiko: kvalitativna raziskava o kreativnosti kot katalizatorju gradnje spoznanj
Avtorji:
- Mojca Simonovič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Aleš Popovič, NEOMA Busness School
- Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Ključne besede:
poslovna analitika | uporaba poslovne analitike | spoznanja | kreativnost | kvalitativna raziskava |
Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?
Poslovna analitika (PA) je opredeljena kot racionalen, na podatkih temelječ proces, ki podpira vodstveno odločanje, vendar ta okvir zakriva interpretativno in ustvarjalno delo, skozi katero analitični rezultati pridobijo relevantnost za odločanje. Predstavljena raziskava konceptualizira kreativnost pri uporabi PA kot generativni mehanizem na mikro ravni, prek katerega se podpora odločanju izvaja znotraj poslovnih praks. Raziskavo so usmerjala naslednja vprašanja: Ali uporabniki zaznavajo kreativnost pri uporabi PA in če da, kako? Kako se kreativnost kaže med uporabo PA? Kakšno vlogo ima kreativnost pri oblikovanju uporabe PA in njenih rezultatov?
Kakšne so ugotovitve vaše raziskave?
Ugotovitve kažejo, da je kreativnost široko prepoznana med uporabniki PA. Njeno spontano priznavanje, dosledno opaženo v vseh treh delih študije, potrjuje trditev, da postane kreativnost zaznavna, ko sociomaterialna konfiguracija orodij, nalog in strokovnega znanja omogoča raziskovalno in interpretativno angažiranost. Analiza kaže, da se kreativna angažiranost pojavlja v vsaki fazi procesa PA. Prisotna je med oblikovanjem nalog, ko analitiki izbirajo probleme in oblikujejo analitična vprašanja, nadaljuje se pri pripravi in transformaciji podatkov, kjer analitiki kreativno obravnavajo omejitve podatkov, integrirajo različne podatkovne vire in prestrukturirajo podatke.
Med analizo in ustvarjanjem vpogledov je kreativnost pomembna pri raziskovanju alternativnih razlag, ustvarjanju hipotez in refleksivni interpretaciji, nenazadnje pa vpliva tudi na vizualizacijo podatkov in komunikacijo, saj analitiki oblikujejo predstavitve, ki pojasnjujejo vzorce in spoznanja ter razkrivajo pomen podatkov. Ugotovitve kažejo, da kreativnost ne le izboljšuje kakovost spoznanj, ki izvirajo iz uporabe PA, temveč širi prostor in možnosti odločanja, saj analitikom omogoča ustvarjanje alternativnih scenarijev, preoblikovanje meja problema in sledenje analitičnim potem, ki jih sistemi ne predpisujejo neposredno. V tem smislu kreativnost ne dodaja zgolj dodatne vrednosti analitiki, temveč oblikuje, katere možnosti sploh postanejo vidne. Kreativna angažiranost uporabnikom omogoča, da presežejo standardizirane nadzorne plošče ali privzete modele in ustvarijo spoznanja, ki so kontekstualno utemeljena in strateško pomembna.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Spontano priznanje pomembnosti kreativnosti v PA. Kreativnost in njena vloga v PA sta se v intervjujih pojavili tudi spontano, brez podanih vprašanj na to temo. Prav tako je podrobnejša analiza vzorcev kodiranja je pokazala vertikalne povezave med kodami, povezanimi s kreativnostjo in PA. Spontane omembe kreativnosti so prihajale predvsem od bolj izkušenih poslovnih analitikov, kar kaže, da poznavanje področja in delovne izkušnje povečujejo ozaveščenost o pomembnosti kreativnosti in njeni vlogi pri uporabi PA v poslovni praksi.
Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?
Ugotovitve so pomembne za tri ciljne skupine. Za akademsko skupnost in raziskovalce s področja informacijskih in odločitvenih sistemov, saj jih lahko uporabijo pri razvijanju teorij in modelov, kjer z vključitvijo kreativnosti kot mehanizma na mikro ravni pojasnjujejo, kako se analitični rezultati preoblikujejo v spoznanja, pomembna za odločanje. Rezultati raziskave pomembno usmerjajo poslovno javnost, zlasti vodstvene kadre, v oblikovanje delovnega okolja, ki spodbuja kreativnost, radovednost, strokovno znanje in komunikacijo, s čimer lahko širijo prostor in zmožnosti odločanja ter izboljšajo strateško prednost, ki izhaja iz PA. Izsledki raziskave prav tako spodbujajo poslovne analitike in strokovnjake, ki se s PA ukvarjajo v praksi, da se bolj zavestno vključijo v preoblikovanje problemov, raziskovalno analizo in interpretativno delo v vseh fazah analitičnega procesa, saj lahko le tako prispevajo k učinkovitemu in uspešnemu odločanju.
Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?
Ugotovitve lahko posredno prispevajo k trajnostnemu razvoju, saj poudarjajo, kako kreativnost izboljšuje kakovost in odgovornost odločanja na podlagi podatkov. Raziskava s prikazom, da PA in njena uporaba nista zgolj algoritmični, temveč se zanašata na sposobnost uporabnikov za interpretacijo, postavljanje vprašanj in preoblikovanje analitičnih rezultatov, podpira bolj reflektivne in kontekstualno občutljive odločitve, kar je bistvena podlaga za reševanje kompleksnih izzivov trajnosti. Organizacije, ki bodo spodbujale kreativnost pri uporabi PA, bodo tako bolje opremljene za iskanje in vrednotenje alternativnih scenarijev ter odgovorov na dolgoročne in nenamerne negativne posledice našega razvoja.
Prispevek je objavljen v:
Journal of decision systems (Taylor & Francis)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
Constructing meaning with business analytics: a qualitative exploration of creativity as a catalyst for insight generation