Avtorja:

• Nuno Garoupa, George Mason University, Antonin Scalia Law School
• Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

populizem | ustavne reforme | neodvisnost sodstva | Turčija | sintetično kontrolna analiza

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavila?

V raziskavi sva želela analizirati dolgoročne institucionalne posledice populističnih ustavnih reform na neodvisnost sodstva. Osredotočila sva se na primer Turčije, kjer je ustavni referendum leta 2010 pod pretvezo modernizacije in približevanja evropskim standardom dejansko prerazporedil ravnovesje moči med izvršno in sodno vejo oblasti. Najin cilj je bil empirično pokazati, kako lahko na videz tehnične ustavne spremembe sprožijo trajno nazadovanje sodne neodvisnosti in pravne države.

Ključno raziskovalno vprašanje, ki sva si ga zastavila, je bilo: kakšen je bil vzročni učinek populistične ustavne reforme iz leta 2010 na dejansko neodvisnost sodstva v Turčiji? Zanima naju je bilo, ali je reforma pomenila zgolj prehoden šok ali pa trajen premik v delovanju sodstva ter v kolikšni meri je prispevala k postopnemu in trajnemu ustavnemu nazadovanju.

Katere so ključne ugotovitve vajine raziskave?

V raziskavi sva ugotovila, da je ustavni referendum v Turčiji leta 2010 povzročil izrazit in trajen padec dejanske neodvisnosti sodstva. Čeprav je bila reforma predstavljena kot korak k modernizaciji in uskladitvi z evropskimi standardi, je v resnici odprla vrata konsolidaciji izvršilne oblasti nad sodstvom. Z uporabo metode sintetične kontrole sva pokazala, da se je Turčija po letu 2010 trajno oddaljila od primerljivih mediteranskih držav. Neodvisnost sodstva se je zmanjšala za več kot polovico glede na hipotetični scenarij brez reform, hkrati pa je občutno upadel tudi kazalnik vladavine prava. Učinki so bili dolgotrajni in se niso povrnili niti po poznejših političnih pretresih. Najina analiza razkriva, da so bile prav ustavne reforme iz leta 2010, in ne šele kasnejše ustavne spremembe leta 2017, ključna prelomnica v procesu ustavnega nazadovanja Turčije.

Rezultati poudarjajo, da lahko tudi na videz tehnične reforme, predstavljene kot približevanje pravnim standardom Evropske unije, dejansko spodkopljejo sodno avtonomijo ter sprožijo dolgotrajno erozijo pravne države.

Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetilo naju je, da so bile prav reforme iz leta 2010, ki so bile v javnosti predstavljene kot korak k modernizaciji in približevanju Evropski uniji, dejanska prelomna točka, ko se je neodvisnost sodstva začela hitro in trajno krhati. Pričakovala sva, da bo večji premik nastopil šele z ustavnimi spremembami leta 2017, a empirična analiza je jasno pokazala, da se je odločilni prelom zgodil že sedem let prej.

Dodatno naju je presenetila empirična moč in razlagalni domet metode sintetične kontrole: ta je razkrila zelo jasen in trajen razkorak med Turčijo in primerljivimi državami ter naju prepričala, da ne gre za kratkoročen pojav, temveč za dolgotrajno institucionalno nazadovanje.

Katerim ciljnim javnostim vajine ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Najine ugotovitve so pomembne za več ciljnih javnosti:

1. Akademske raziskovalce na področju prava, ekonomije in politologije, saj ponujajo trdno empirično podlago za razumevanje, kako lahko populistične ustavne reforme sprožijo trajno institucionalno nazadovanje.
2. Odločevalce in oblikovalce politik, ki se soočajo z vprašanjem, kako ohraniti in krepiti sodno neodvisnost. Raziskava opozarja, da se nevarnosti pogosto skrivajo tudi v reformah, ki so na prvi pogled videti modernizacijske.
3. Evropske in mednarodne institucije, ki spremljajo procese demokratizacije in pravne države. Najini rezultati jim nudijo orodje za pravočasno in podatkovno utemeljeno prepoznavanje tveganj.
4. Širšo javnost in civilno družbo, ki lahko najine ugotovitve uporabi kot dokaz, da je neodvisno sodstvo temelj pravne države in da lahko tudi subtilne spremembe vodijo do dolgoročnih posledic.

Kako menita, da bodo izsledki vajine raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Meniva, da so najini izsledki pomembni za razumevanje, da brez močnih in neodvisnih institucij ni mogoče zagotoviti trajnostnega razvoja. Sodna neodvisnost je ključna za varovanje pravne države, spoštovanje pogodb in zaščito lastninskih pravic, kar skupaj tvori temelje stabilnega gospodarskega in institucionalnega okolja, spodbuja inovacije in krepi družbeno zaupanje.

Najina raziskava kaže, da lahko populistične ustavne reforme, četudi predstavljene kot modernizacijske, povzročijo dolgotrajno erozijo teh temeljev. S tem neposredno ogrožajo trajnostni razvoj, saj oslabljene institucije zmanjšujejo naložbeno varnost, povečujejo politično nestabilnost in povečujejo tveganje za nazadovanje demokratičnih standardov. Zato so najine ugotovitve relevantne tudi za mednarodne organizacije in oblikovalce politik, ki trajnostni razvoj razumejo celostno, ne le kot gospodarsko rast in okoljsko ravnotežje, temveč tudi kot krepitev institucij, ki dolgoročno varujejo družbo pred krhkostjo in nazadovanjem.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 5 – enakost spolov
• SDG 10 – zmanjšanje neenakosti
• SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije

Prispevek je objavljen v:
International review of law & economics (ScienceDirect)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Populist constitutional backsliding and judicial independence: evidence from Türkiye