Avtorja:

• Juan Mora-Sanguinetti, Bank of France, Paris and Bank of Spain, Madrid
• Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Ključne besede:

pravosodje | učinkovitost sodstva | primerjalne prednosti | strukturna transformacija | institucionalna kakovost | 

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavila?

Namen raziskave je preučiti, ali kakovost pravosodnih institucij, predvsem učinkovitost sodišč pri izvrševanju pogodb in reševanju sporov, vpliva na to, v katerih gospodarskih dejavnostih se regije specializirajo. Osrednje raziskovalno vprašanje je, ali razlike v učinkovitosti sodnega sistema vzročno usmerjajo gospodarstva bodisi v bolj kompleksne, kapitalsko in pogodbeno intenzivne dejavnosti, kot je industrija, bodisi v dejavnosti z manjšo odvisnostjo od formalnega izvrševanja, kot so storitve.

Katere so ključne ugotovitve raziskave?

Ključne ugotovitve raziskave kažejo, da imajo pravosodne institucije pomembno in vzročno vlogo pri oblikovanju gospodarske strukture regij. Ugotavljamo, da slabša učinkovitost sodstva, merjena z večjo obremenjenostjo oziroma zaostanki na sodiščih, vodi do zmanjšanja deleža predelovalne industrije in hkratnega povečanja deleža manj produktivnih in delovno-intezivnih storitvenih dejavnosti. Nasprotno pa bolj učinkovito sodstvo spodbuja specializacijo v kompleksnejših, kapitalsko in pogodbeno intenzivnih dejavnostih z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Empirični rezultati so tudi ekonomsko zelo izraziti.

 Povečanje sodnih zaostankov za eno standardno deviacijo zmanjša delež industrije za približno 12 do 19 odstotkov in poveča delež storitev za približno 13 do 27 odstotkov. Ti učinki so posebej močni pri upravnih sodiščih, kar kaže, da zaščita pred arbitrarnim ravnanjem države igra ključno vlogo pri investicijah v proizvodne dejavnosti. Skupaj rezultati potrjujejo, da sodni sistem ni le institucionalno ozadje gospodarske aktivnosti, temveč deluje kot mehanizem, ki usmerja alokacijo virov in oblikuje primerjalne prednosti regij. Bolj učinkovite pravosodne institucije omogočajo razvoj kompleksnejših, znanstveno-intenzivnih dejavnosti in preprečujejo prezgodnjo deindustrializacijo.

Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?

V procesu raziskovanja nas je najbolj presenetila velikost in jasnost učinkov pravosodnih institucij na gospodarsko strukturo. Pričakovali smo, da bo učinkovitost sodstva pomembna, vendar so bili ocenjeni učinki bistveno večji, kot bi jih lahko razložili zgolj s standardnimi dejavniki, kot so kapital, delovna sila ali geografske značilnosti. Še posebej presenetljivo je bilo, da že relativno majhne razlike v sodni učinkovitosti vodijo do izrazitih premikov iz industrije v storitvene dejavnosti.

Drugo presenečenje je bila razlika med upravnimi in civilnimi sodišči. Izkazalo se je, da imajo upravna sodišča, ki ščitijo podjetja pred arbitrarnim ravnanjem države, še močnejši vpliv na gospodarsko specializacijo kot civilna sodišča, ki urejajo zasebne pogodbe. To poudarja, da pravna varnost v odnosu do države igra ključno vlogo pri odločitvah podjetij o investicijah. Nazadnje nas je presenetila tudi vztrajnost vpliva zgodovinskih pravnih institucij. Pravne ureditve, ki v Španiji izvirajo iz srednjeveških tradicij, še danes merljivo vplivajo na učinkovitost sodstva in s tem na sodobno gospodarsko strukturo regij, kar potrjuje izjemno dolgotrajen pomen institucionalne dediščine.

Katerim ciljnim javnostim vajine ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve raziskave so relevantne za več ciljnih javnosti, saj neposredno povezujejo kakovost pravosodnih institucij z gospodarsko strukturo in razvojnimi možnostmi regij.

Za oblikovalce javnih politik predstavljajo pomembno sporočilo, da izboljšanje učinkovitosti sodstva ni le vprašanje pravne države, temveč tudi ključni instrument industrijske in razvojne politike. Pospešitev sodnih postopkov, zlasti na upravnih sodiščih, lahko spodbuja investicije v kompleksnejše, produktivnejše dejavnosti in preprečuje prezgodnjo deindustrializacijo.

Za regionalne in evropske institucije, kot so razvojne agencije ali Evropska komisija, rezultati pomenijo, da institucionalna kakovost pomembno vpliva na uspešnost kohezijskih politik. Regije z neučinkovitim sodstvom bodo težje izkoristile razvojna sredstva, saj institucionalne omejitve zavirajo prehod v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.

Za podjetja in investitorje raziskava ponuja jasno implikacijo, da je kakovost pravosodnega sistema ključen dejavnik pri odločitvah o lokaciji investicij. Okolja z učinkovitim sodstvom zmanjšujejo tveganje, povezano s pogodbami in regulacijo, ter omogočajo dolgoročno načrtovanje.

Nenazadnje so ugotovitve pomembne tudi za akademsko skupnost, saj prispevajo k razumevanju institucij kot temeljnega dejavnika primerjalnih prednosti in strukturne transformacije gospodarstev, s čimer odpirajo prostor za nadaljnje raziskave na presečišču ekonomike institucij, prava in regionalnega razvoja.

Kako menita, da bodo izsledki vajine raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Izsledki raziskave nakazujejo, da imajo pravosodne institucije pomembno, a pogosto spregledano vlogo pri trajnostnem razvoju. Učinkovito sodstvo namreč omogoča stabilno in predvidljivo institucionalno okolje, ki spodbuja dolgoročne investicije v kompleksnejše in produktivnejše dejavnosti. Takšne dejavnosti so praviloma povezane z višjo dodano vrednostjo, večjo inovativnostjo in boljšim izkoriščanjem virov, kar predstavlja temelj ekonomske dimenzije trajnostnega razvoja.

Poleg tega učinkovito sodstvo krepi zaupanje v institucije in zmanjšuje negotovost, kar spodbuja formalizacijo gospodarstva ter bolj transparentno in odgovorno poslovanje. To ima pomembne implikacije tudi za socialno dimenzijo trajnosti, saj prispeva k večji enakosti pred zakonom in zmanjšuje prostor za arbitrarno ali netransparentno odločanje.

Na širši ravni rezultati kažejo, da brez kakovostnih institucij ni mogoče doseči trajnostne strukturne transformacije. Regije z neučinkovitim sodstvom se namreč hitreje usmerjajo v dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo, kar lahko dolgoročno omejuje gospodarsko rast in poglablja razvojne razlike. Izboljšanje učinkovitosti pravosodja tako ni le pravna ali administrativna reforma, temveč ključni del strategije za doseganje trajnostnega in vključujočega razvoja.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura
• SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti

Prispevek je objavljen v:

The annals of regional science (Springer Nature)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Do enforcement institutions matter for economic specialization? province-level evidence from Spain