Raziskovalni projekt

Članica UL

Ekonomska fakulteta

Šifra

V5-2261

Naziv projekta

Modeliranje vplačil novih virov lastnih sredstev EU po državah članicah

Obdobje

1. 10. 2022 - 30. 9. 2025

Vodja

Vasja Rant

Veda

Družboslovne vede/Ekonomija

Sodelujoče RO

/

Vsebinski opis projekta

Predmet CRP je izdelava modela za oceno distribucije in projekcije vplačil novih virov lastnih sredstev proračuna EU po državah članicah EU za prvi sveženj, ki ga je Evropska komisija predlagala 22. decembra 2021, in za drugi sveženj, ki naj bi ga Evropska komisija še predlagala do konca leta 2023. Osnovna namena izračunov novih virov lastnih sredstev sta podpora RS pri odločanju v pogajanjih o novih virih lastnih sredstev v okviru Sveta EU in informirano načrtovanje proračuna RS. Rezultati projekta imajo tudi potencial za strokovne in znanstvene objave. CRP bo zasledoval tri cilje. 

Prvi cilj je ocena osnov za plačilo novih virov lastnih sredstev po posameznih lastnih sredstvih v okviru objavljenega predloga prvega svežnja in pričakovanega predloga drugega svežnja novih virov lastnih sredstev EU po državah članicah EU.

Drugi cilj je izdelava osnovnega simulacijskega modela novih virov lastnih sredstev iz predlogov prvega in drugega svežnja (do vključno leta 2023), za vse države članice EU v Excelu na podlagi javno dostopnih podatkov in podatkov, ki jih bo priskrbelo Ministrstvo za finance, vključno z internimi in tehničnimi dokumenti Evropske komisije, Evropskega sveta in Sveta EU. Simulacijski model bo omogočal spreminjanje predpostavk o vpoklicnih stopnjah za nove vire lastnih sredstev in o načinih izračuna osnov za vplačilo novih virov lastnih sredstev.

Tretji cilj raziskovalnega projekta so tekoče nadgraditve in prilagoditve osnovnega simulacijskega modela novih virov lastnih sredstev za vse države članice EU v Excelu skladno z novimi in spremenjenimi predlogi Evropske komisije, Evropskega sveta in Sveta EU, do katerih bi  prihajalo v okviru zakonodajnega postopka.

Sestava projektne skupine

sicris.si

Faze projekta in njihova realizacija

Izvedba projekta se deli na dva delovna sklopa:

- Delovni sklop 1 (DS1) se nanaša na prvi sveženj novih virov lastnih sredstev, ki ga je Komisija predlagala 22. decembra 2021. V okviru DS1 bo izdelana komponenta modela  za oceno distibucije in projekcij vplačil iz:

o   Vira na podlagi prihodkov iz trgovanja z emisijskimi pravicami v okviru sistema EU za trgovanje s pravicami toplogrednih plinov (ETS vir)

o   Vira na podlagi prihodkov ustvarjenih s predlaganim mehanizmom EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM vir)

o   Vira na podlagi prerazporejenega deleža preostalega dobička multinacionalnih podjetij na podlagi dogovora med državami vključujočega okvira OECD/G20

- Delovni sklop 2 (DS2) se nanaša na drugi sveženj novih virov lastnih sredstev. V okviru DS2 bo izdelana komponenta modela  za oceno distibucije in projekcij vplačil iz virov, ki naj bi jih Komisija predvidoma predlagala do konca leta 2023. Ta bi predvidoma lahko vključeval:

o   Vir na podlagi prihodkov od davka na finančne transakcije

o   Vir na podlagi prihodkov, povezan s podjetniškim sektorjem

Vsak delovni sklop se nadalje deli na štiri faze:

- Faza 1: Pregled zakonodaje, izvedbenih aktov in tehničnih dokumentov v zvezi s predlaganimi novimi viri lastnih sredstev EU ter ostalih dokumentov, ki jih bo priskrbelo Ministrstvo za finance za posamezne vire (ETS, CBAM, OECD/G20 in predvidene vire drugega svežnja)

- Faza 2:  Pregled strokovne in znanstvene literature na temo novih virov lastnih sredstev EU in simulacije osnov za vplačilo posameznih virov (ETS, CBAM, OECD/G20 in predvidene vire drugega svežnja).

- Faza 3: Zbiranje podatkov iz javno dostopnih podatkovnih baz (AMECO, EUROSTAT, ECB, WB, IMF, OECD, EEA) in ostalih podatkov, ki jih bo priskrbelo ministrstvo za finance za posamezne vire (ETS, CBAM, OECD/G20 in predvidene vire drugega svežnja).

- Faza 4: Oblikovanje komponente modela za posamezne vire (ETS, CBAM, OECD/G20 in predvidene vire drugega svežnja) z oceno osnov vsakega vira po državah članicah EU, projekcijami osnov in možnostjo simulacij na podlagi spremembe ključnih parametrov komponente modela.

Okvirni časovni načrt na podlagi zgoraj opisane delitve dela je sledeč:

- DS1, Faza 1: oktober 2022 – junij 2023 (začetek projekta)

- DS1, Faza 2: oktober 2022 – junij 2023

- DS1, Faza 3: januar 2023 – junij 2023

- DS1, Faza 4: april 2023 – oktober 2024

- DS2, Faza 1: oktober 2023 – junij 2024

- DS2, Faza 2: oktober 2023 – junij 2024

- DS2, Faza 3: januar 2024-junij 2024

- DS2, Faza 4: april 2024 – oktober 2025 (zaključek projekta)

Zgoraj navedeni časovni načrt se lahko prilagodi na podlagi izkazane potrebe naročnika zaradi sprememb v obravnavi tematike novih virov lastnih sredstev na ravni EU. Časovni načrt izvedbe projekta je tesno povezan z dinamiko napredovanja tehničnih razgovorov v  Svetu EU o predlaganem prvem svežnju novih virov lastnih sredstev EU iz leta 2021 in s časom objave predloga drugega svežnja, ki je predviden v letu 2023. Prav tako je časovnica odvisna od zaključka pogajanj o zakonodajnem paketu "Fit for 55", ki uvaja nekatere ključne reforme, ki so relevantne za nove vire lastnih sredstev, vključno z vzpostavitijo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) in spremembami sistema EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov (ETS). Nazadnje je časovnica povezana tudi z operacionalizacijo dogovora držav vključujočega okvira OECD/G20 in s tem povezane direktive, ki jo je Evropska komisija najavila za leto 2022. Podlaga za izkazane potrebe po naknadni prilagoditvi časovnega načrta je lahko spremenjena časovna dinamika dosjeja novih virov lastnih sredstev proračuna EU in z njim povezanih dosjejev v okviru Sveta EU v dogovoru med naročnikom in izvajalcem.

Bibliografske reference

1. Cobham, A., Jansky, P., Jones, C. & Temouri, Y. (2021). An evaluation of the effects of the European Commission’s proposals for the Common Consolidated Corporate Tax Base. Transnational Corporations 28(1), 29-50

2. Čok, M., Cirman, A., Prevolnik Rupel, V., Rant, V., Gabrijelčič. I., Kump. N., Porenta, J., Bartol Lesar, M. (2021). Javne finance v Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta

3. Dobranschi, M., Nerudova, D. & Solilova, V. (2017). Future EU Funding: a Case of Lump-Sum Tax. Engineering Economics, 28(4), 376-385

4. Heinemann, F., Mohl, P. & Osterloh, S. (2009). Who's afraid of an EU tax and why? Revenue system preferences in the European Parliament. Review of international organizations, 4(1), 73-99

5. Krenek, A. & Schratzenstaller, M. (2017). Sustainability-oriented tax-based own resources for the European Union: a European carbon-based flight ticket tax. Empirica, 44(4), 665-686

6. Nerudova, D & Dvorakova, V. (2014). The Estimation of Financial Transaction Tax Revenues as a New Own Resource of European Union Budget. Ekonomicky Časopis, 62(9), 945-958

7. Nerudova, D. & Dvorakova, V. (2014). Financial Transaction Tax: Can it be sufficient resource of EU budget when introduced through enhanced cooperation? 17th International Conference Enterprise And Competitive Environment 2014. 453-461

8. Nerudova, D., Solilova, V. & Dobranschi, M. (2017). Sustainability-Oriented Eu Taxes: Revenue Potential Of Ccctb. Finance And Performance Of Firms In Science, Education, And Practice. 716-724

9. Palenik, V. & Miklosovic, R. (2018). Concept of Environmental Taxes as EU's Own Resource and CGE Modelling of its Effects on Slovakia. Ekonomicky Časopis, 66(3), 268-285

10. Schratzenstaller, M., Krenek, A., Nerudova, D. & Dobranschi, M. (2017). EU Taxes for the EU Budget in the Light of Sustainability Orientation - a Survey. Jahrbucher Fur Nationalokonomie Und Statistik, 237(3), 163-189

11. Solilova, V. & Nerudova, D. (2014). Determination of Revenue Potential of Financial Transaction Tax and its consideration as own resource of the EU budget. European Financial Systems 2017: Proceedings Of The 14th International Scientific Conference. 295-302

12. Solilova, V., Nerudova, D. & Dobranschi, M. (2017). Sustainability-oriented future EU funding: a financial transaction tax. Empirica, 44(4), 687-731.

Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter Ministrstva za finance