Šifra projekta

J5-60089

Naziv projekta

Poskrbimo za oskrbovalce! Emocionalno delo, spanje in dobro počutje zdravstvenih delavcev

Obdobje trajanja

1. 1. 2025 – 31.12. 2027

Vodja 

Prof. dr. Miha Škerlavaj

Veda

Družboslovje/Ekonomija/Poslovne vede

Ostale sodelujoče RO

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Vsebinski opis projekta

Zdravstveni delavci se pri svojem delu soočajo s pomembnimi izzivi, ki vplivajo na njihovo dobro počutje in človekovo trajnost pri delu (angl. human sustainability), vendar se organizacije, voditelji, družba in znanstvena skupnost tega pogosto premalo zavedajo. Zdravstvene delavce bremenijo čustveno delo, dolg delovni čas, neredne izmene in tipično pomanjkanje spanja. Obstoječe raziskave kažejo, da zdravniki v primerjavi s splošno populacijo pogosteje doživljajo izgorelost, zdravstvene težave in celo samomore, ter imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo ter leta zdravega življenja. Z višjo smrtnostjo je zlasti povezano delo v nočnih izmenah. Ta globalni trend se odraža tudi v Sloveniji, kjer preobremenjene medicinske sestre iščejo alternativne poklice zaradi prevelikih delovnih zahtev, študenti medicine pa so manj zainteresirani za določene specializacije, prav tako znane po prevelikih delovnih zahtevah.

Da bi bolje razumeli razloge za takšne težave, se naša raziskava naslanja na organizacijsko teorijo kot okvir za raziskovanje delovnih zahtev in virov za zdravstvene delavce. Na podlagi Modela delovnih zahtev in virov (angl. Job Demands-Resources oziroma JDR) se osredotočamo na učinke stresa pri delu: po eni strani deluje na motivacijski proces (prosocialno vedenje in pomoč drugim), po drugi strani pa vpliva na poslabšanje zdravja (izgorelost, čustvena izčrpanost). Cilj raziskave je bolje razumeti delovne zahteve in vire, ki jih pri svojem delu potrebujejo zdravstveni delavci. Osredotočamo se na spanje kot ključni vir pri obvladovanju delovnih zahtev zdravstvenih delavcev, s ciljem preprečiti izgorelost in izboljšati prosocialno vedenje.

S tem naslavljamo ne samo nujne pozive Svetovnega združenja za spanje po vključitvi spanja v politike javnega zdravja zaradi njegovega ključnega pomena za fizično zdravje, duševno zdravje in socialno dobro počutje ljudi (Lim et al., 2023), ampak tudi prispevamo k naslednjim raziskovalnim področjem: 1) Dolgoživost in dobro počutje zdravstvenih delavcev, 2) Model JDR in organizacijska teorija, 3) Spanje in delovna uspešnost, ter 4) Metodološke pomanjkljivosti raziskav spanja. V okviru longitudinalno zasnovane raziskave bomo s kombiniranjem različnih raziskovalnih metod v delovnem okolju merili in preučevali dnevno dinamiko delovnih potreb in spanja. To bomo izvedli s pomočjo pametnih naprav za sledenje spanja v kombinaciji s subjektivnimi zaznavami zdravstvenih delavcev.

Sestava projektne skupine 

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22742

Faze projekta in njihova realizacija

Vsebinsko je projekt razdeljen v tri delovne pakete (DP). V DP1 preučujemo vlogo spanja za zdravstvene delavce. Z delom povezani stresorji, kot so visoka delovna obremenitev in delovne zahteve, negativno vplivajo na kakovost spanja pri zdravstvenih delavcih. Raziskali bomo, kako lahko spanje predstavlja protiutež delovnim zahtevam in čustvenemu delu v zdravstvenem sektorju.

V DP2 se osredotočimo na vpliv spanja na izgorelost in prosocialno vedenje. Pomanjkanje spanja je povezano z izgorelostjo, slabšim počutjem in težavami pri odločanju, kar vpliva na kakovost dela s pacienti in njihovo varnost. Raziskali bomo vlogo spanja pri preprečevanju izgorelosti, izboljšanju prosocialnega vedenja in njegov vpliv na rezultate pri pacientih.

V DP3 se osredotočimo na obvladovanje rezultatov dela zdravstvenih delavcev. Raziskali bomo, katera raven obvladovanje rezultatov je bolj primerna za zdravstvene delavce - na osebni ali organizacijski ravni. Delovne / kontekstualne značilnosti in osebne značilnosti lahko ublažijo ali okrepijo razmerja med spanjem, delom in dobrim počutjem. Razumevanje teh vplivov pomaga pri strategijah za optimizacijo delovnega okolja v zdravstvu in izboljšanje rezultatov.

Bibliografske reference

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22742

Raziskovalni projekt je financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARIS)