Vpliv športne/gibalne aktivnosti na ekonomske in družbene stroške zdravja
Vpliv športne/gibalne aktivnosti na ekonomske in družbene stroške zdravja
Raziskovalni projekt
Članica UL
Ekonomska fakulteta
Šifra
V5-2246
Naziv projekta
Vpliv športne/gibalne aktivnosti na ekonomske in družbene stroške zdravja
Obdobje
1. 10. 2022 - 30. 9. 2024
Vodja
Veda
Družboslovne vede/Ekonomija
Sodelujoče RO
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
Vsebinski opis projekta
Vpliv nizke športne/gibalne aktivnosti povzroča bolezenska stanja, ta pa prinašajo neposredne in posredne stroške za posameznike, podjetja in družbo kot celoto. Ob zmanjšanju športne/gibalne neaktivnosti oziroma ob povečanju aktivnosti ima posameznik koristi izboljšanja kakovosti življenja ter ima nižje ekonomske stroške. Podjetja imajo koristi od znižanja odsotnosti z dela in nižjimi stroški zaposlovanja in usposabljanja povezanih z zamenjavo zaposlenih/iskanju novih zaposlenih, v družbi kot celoti pa se zmanjšajo izdatki za zdravstvo in socialne transferje ter se povečajo pobrani davki (tudi z naslova dohodnine). Ocena stroškov športne/gibalne neaktivnosti je tako pomembna z vidika posameznika oziroma z vidika gospodinjstev, podjetij in družbe. Hkrati pa je ob morebitnih intervencijah in novih politikah usmerjenih v spodbudo športne/gibalne aktivnosti imeti merski inštrument (oziroma model), ki lahko ovrednoti morebitne intervencije.
Vpliv nizke športne/gibalne aktivnosti povzroča bolezenska stanja, ta pa prinašajo neposredne in posredne stroške za posameznike, podjetja in družbo kot celoto. Ob zmanjšanju športne/gibalne neaktivnosti oziroma ob povečanju aktivnosti ima posameznik koristi izboljšanja kakovosti življenja ter ima nižje ekonomske stroške. Podjetja imajo koristi od znižanja odsotnosti z dela in nižjimi stroški zaposlovanja in usposabljanja povezanih z zamenjavo zaposlenih/iskanju novih zaposlenih, v družbi kot celoti pa se zmanjšajo izdatki za zdravstvo in socialne transferje ter se povečajo pobrani davki (tudi z naslova dohodnine). Ocena stroškov športne/gibalne neaktivnosti je tako pomembna z vidika posameznika oziroma z vidika gospodinjstev, podjetij in družbe. Hkrati pa je ob morebitnih intervencijah in novih politikah usmerjenih v spodbudo športne/gibalne aktivnosti imeti merski inštrument (oziroma model), ki lahko ovrednoti morebitne intervencije.
Zato potrebno razviti metodologijo za oceno neposrednih (direktnih) in posrednih (indirektnih) stroškov prenizke gibalne aktivnosti za Slovenijo in tako razviti model merjenja ter predvideti vhodne podatke za oceno vplivov. Natančneje, opredeliti je potrebno povezavo med športno/gibalno aktivnostjo in zdravjem oziroma med športno/gibalno neaktivnostjo in bolezenskimi stanji v celotni populaciji in tako oceniti: 1) stroške zdravljenja; 2) za nezmožnost prilagojenih let življenja; 3) izgubo produktivnosti in tako oceniti ekonomsko breme športne/gibalne neaktivnosti. Posledično je cilj projekta izdelava okvirja/modela ekonomskega in družbenega vrednotenja učinkov športnih/gibalnih aktivnosti na zdravje in ocena ekonomskih in družbenih stroškov športne/gibalne (ne) aktivnosti v Sloveniji. Model bo temeljil na podlagi sistematičnega pregleda mednarodnih raziskav o pozitivnih in negativnih učinkih športne/gibalne aktivnosti na zdravje posameznika, identifikaciji zdravstvenih stanj, na katere redna športna/gibalna aktivnost najbolj vpliva in posledičnih učinkov zdravstvenih stanj in njihovega ekonomskega in družbenega vrednotenja. Model bo upošteval neposredne in posredne stroške prenizke športne/gibalne aktivnosti in bo sestavljen iz dveh delov in dveh pristopov. Pri del predstavlja povezavo med redno športno/gibalno aktivnostjo in zdravstvenimi oziroma bolezenskimi stanji, ki bo metodološko temeljil na pristopu od zgoraj navzdol oziroma po pristopu, ki je osnovan na populaciji (angl. population-based approach) in sicer z uporabo agregiranih podatkov v kombinaciji z oceno deleža, ki je pripisljiv telesni nedejavnosti (PAF). Drugi del modela bo namenjen oceni neposrednih in posrednih stroškov in temelji na uporabi makro in mikro podatkov. Neposredni stroški bodo sestavljeni iz dveh delov: neposrednih stroškov zdravljenja in stroškov odsotnosti z dela. Posredni stroški pa bodo ocenjeni na podlagi števila izgubljenih zdravih let življenja (DALY) in s tem povezane izgube produktivnosti. Ocena posrednih stroškov bo temeljila na uporabi mikro podatkov. Model bo hkrati omogočal simulacijo ocene družbenih in ekonomskih stroškov ob določenem povečanju aktivnosti.
Rezultati projekta bodo prispevali k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, predvsem naslednjih ciljev: Cilj 2: Brez lakote; Cilj 3: zdravje in dobro; Cilj 5: Enakost spolov; Cilj 8: dostojno delo in gospodarska rast; ter Cilj 10: zmanjšanje neenakost (Združeni narodi, 2015). Hkrati bo projekt pripomogel k uresničevanju razvojnih ciljev Slovenije (določenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030), in sicer naslednjih ciljev: Cilj 1: Zdravo in aktivno življenje, Cilj 2: Znanje in spretnosti za kakovostno življenje, Cilj 11: Varna in globalno odgovorna Slovenija.
Sestava projektne skupine
Faze projekta in njihova realizacija
SKLOP 1: Učinki športne/gibalne aktivnosti
SKLOP 2: Ocena športne/gibalne neaktivnosti na zdravje v Sloveniji
SKLOP 3: Teoretični okvir ekonomskega in družbenega vrednotenja učinkov
SKLOP 4: Ocena posrednih ekonomskih in družbenih učinkov v Sloveniji
SKLOP 5: Priporočila
DISEMINACIJA
Bibliografske reference
Raziskovalni projekt (so)financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.