Alumni zgodba: Laura Mlakar

Kako se je začela tvoja podjetniška pot? Si ta interes čutila že ob vstopu na fakulteto?

Podjetniški interes se je pri meni pojavil že zelo zgodaj, še pred srednjo šolo. Vedela sem, da bom nekoč ustvarjala nekaj svojega, ker me je že od malega privlačila ustvarjalnost, svoboda in možnost, da sam gradiš priložnosti zase in za druge. Velik vpliv sta imela tudi moja starša, oba podjetnika, prek njiju sem videla, kaj prinese podjetništvo in kakšno življenje lahko omogoči.

Ekonomska fakulteta ni bila začetek moje podjetniške poti, me je pa hitro spodbudila, da znanje čim prej prenesem v prakso. Ekonomija je zelo široko področje, zato se mi zdi ključno, da preizkusiš stvari že med študijem, da sploh ugotoviš, kaj te zares veseli.

Katera izkušnja iz študijskih dni ti je še posebej ostala v spominu?

Zaradi začetka pandemije je bila moja študijska izkušnja precej nenavadna. Prvo leto in pol se praktično nismo videli s sošolci v živo. Ko pa se je študijsko življenje končno začelo, sem močno cenila priložnosti za timsko delo in praktične izzive.

Še posebej mi je ostal v spominu Business Hive, tridnevno tekmovanje v reševanju realnih poslovnih izzivov. Bilo je intenzivno, timsko, tekmovalno, predvsem pa zelo praktično. Naučiš se delovanja v skupini, izstopanja, mreženja in hitrega reševanja izzivov. Podobno dragoceni so bili tudi predmeti na podjetniški smeri, kjer smo razvijali dejanske podjetniške ideje ter tako teorijo prenesli v prakso.

Skupaj s prijateljico in kasneje poslovno partnerko Saro Tič sta ustvarili vajin prvi projekt Bond Beyond Box, kjer sta začeli s prodajo plannerjev in daril za pare, vendar kmalu ugotovili, da “product–market fit” oziroma ujemanje izdelka s trgom ni najboljše. Kaj je bil najpomembnejši nauk iz tega obdobja?

Najpomembnejši nauk je bil, da se največkrat omejujemo kar sami. Na začetku sva se s Saro pogosto spraševali, koga sploh kontaktirati in komu “bova dovolj zanimivi”, zaradi česar sva si zaprli marsikatero priložnost. Iz tega obdobja izhaja vodilo, ki me spremlja še danes: »Let other people say no to you.«

Ko presežeš strah pred zavrnitvijo, se začnejo odpirati prava vrata. Zavrnitev je v podjetništvu neizogibna, a ko jo sprejmeš kot normalen del procesa, postane veliko lažje stopati naprej, testirati ideje in hitro ugotoviti, kaj ima potencial in kaj ne. Prav ta miselnost nama je omogočila, da sva se pravočasno preusmerili k novim projektom in začeli graditi temelje za današnjo agencijo.

Kako se je začelo tvoje sodelovanje s Saro in vajin prvi projekt?

Saro poznam že od rojstva, saj so najini starši dolgoletni družinski prijatelji. Že kot majhni sva si govorili, da bova nekega dne delali skupaj, a si takrat še nisva znali predstavljati, kako bo to videti v praksi.

To se je uresničilo šele med študijem, v času pandemije. Takrat sem prišla do Sare in ji rekla, da morava začeti nekaj ustvarjati, ker »se iz teorije ne moreš naučiti vsega«. Čutila sem močno željo po preizkušanju podjetništva in pridobivanju konkretnih izkušenj, zato sem ji predstavila tri ideje ter jo povabila, da eno izmed njih skupaj testirava.

Po prvih poskusih in odklonih sva se postopoma preusmerili od začetnih projektov v TikTok svet, kjer je najin pristop počasi prerasel v agencijo za vertikalne video vsebine Createable. Od vsega začetka sva imeli jasno razdeljene vloge. Sara je prevzela kreativni del, jaz pa poslovni razvoj. Prav ta dopolnjujoč pristop nama je omogočil stabilno rast, hitrejše odločanje in jasen fokus.

Kaj danes počne vajina agencija in kako izgleda proces ustvarjanja video vsebin?

Createable že tri leta vodi TikTok profile podjetij ter ustvarja video vsebine tudi za druge platforme, predvsem za Instagram oglase. Trenutno nas je deset in želimo se razvijati v polno “growth agencijo”, ki podjetjem pomaga pri prepoznavnosti, prodaji, komunikaciji in profitabilnosti.

Proces ustvarjanja vsebin je zelo strukturiran: pripravimo vsebinsko strategijo; napišemo natančne scenarije; organiziramo en ali dva snemalna dneva na mesec; posnamemo in zmontiramo vsebine; upravljamo z objavami, komentarji ter redno pripravljamo poročila in optimizacije. Ker so digitalne platforme izjemno hitre in nepredvidljive, je prilagodljivost ključna.

Kakšni so izzivi biti mlada podjetnica z ekipo desetih ljudi?

Največji izziv je, da sva se s Saro v agencijski svet podali zelo mladi, pri komaj 21 letih, zato sva se veliko stvari učili sproti in pogosto tudi na lastnih napakah. Na začetku nismo imeli postavljenih niti ustreznih temeljev niti jasno definiranih onboarding procesov, zato so nama v prvih fazah zelo pomagali različni mentorji. Naučiti sva se morali tudi delegiranja in zaupanja, kar je za perfekcioniste pogosto najtežji korak.

Zelo pomembni sta odprta komunikacija in jasnost glede pričakovanj. Zaposlene spodbujava, da povedo, kaj potrebujejo, midve pa poskrbiva za strukturo, smer in redne povratne informacije. Mlajše ekipe imajo prednost v hitri prilagodljivosti in boljšem razumevanju dinamike družbenih omrežij ter platform, kar podjetja danes močno cenijo.

Kako se slovenska podjetja odzivajo na TikTok in video vsebine?

Opaziti je možno velik premik. TikTok je v Sloveniji prisoten že približno pet let, a se šele zdaj množično vključujejo večja podjetja. Dolgo časa je prevladoval stereotip, da je platforma namenjena samo mladim ali “ne-resnim” vsebinam.

A realnost je drugačna. TikTok je izjemno močno orodje za grajenje odnosa z uporabniki. Podjetjem pogosto najprej pojasnimo, da TikTok ni primarno prodajna platforma, ampak prostor za ustvarjanje zaupanja, prepoznavnosti in skupnosti. Ko to razumejo, se odpirajo številne priložnosti.

Ker se algoritmi in trendi na platformi izjemno hitro spreminjajo, je nujna tudi stalna prilagodljivost. V ekipi veliko časa namenimo analizi vzorcev, testiranju formatov in spremljanju sprememb, da lahko vsebine optimiziramo sproti. Le tako lahko podjetjem zagotovimo, da ostajajo relevantna in da njihove vsebine resnično dosežejo uporabnike tam, kjer so najbolj prisotni.

Ena izmed mentoric, ki je pomembno zaznamovala tvojo pot, je bila tudi Sara Rotter Šešok, s katero sta se spoznali v okviru mentorskega programa na fakulteti. Kako je njeno mentorstvo vplivalo na tvoj osebni in poslovni razvoj?

Sarin pristop k mentorstvu je v moje delo in razmišljanje vnesel povsem novo perspektivo. Namesto da bi mi neposredno povedala, kaj naj naredim, me je s pravimi vprašanji spodbujala, da sama razmišljam, presojam in sprejemam odločitve. Zaradi tega sem začela razmišljati veliko bolj strateško ter samozavestneje oblikovati naslednje korake.

Skupaj sva pripravili moj osebni razvojni načrt in začrtali petletni okvir razvoja. Ne le v smislu ciljev, temveč predvsem v razumevanju, katere kompetence moram razviti, da jih bom lahko dosegla.

Ta kombinacija izzivanja, podpore in jasnih usmeritev je bila zame izjemno dragocena ter je močno vplivala tako na moj osebni kot poslovni razvoj.

Za zaključek: kaj te osebno najbolj vodi na tvoji poti in kaj bi kot popotnico položila bralcem?

Ne želim živeti povprečnega življenja in verjamem, da je vsak korak, tudi naš trenutni projekt, del večje poti. Zelo pomembno se mi zdi, s kakšnimi ljudmi se obdaš. Včasih ti daješ moč drugim, drugič jo oni tebi. Zato je ključnega pomena imeti ob sebi ljudi, ki verjamejo vate, te spodbujajo in te v trenutkih dvoma držijo pokonci.