V četrtek, 5. februarja 2026 je potekal Alumni EF dogodek Od varčevalca do vlagatelja, namenjen razmisleku o finančnih navadah Slovencev ter prehodu od klasičnega varčevanja k premišljenemu dolgoročnemu vlaganju. Dogodek je pritegnil številno občinstvo, kar potrjuje, da so vprašanja osebnih financ, varnosti prihrankov in dolgoročne finančne stabilnosti v času negotovih gospodarskih razmer še posebej aktualna.

Dogodek je moderiral prof. dr. Aljoša Valentinčič, ki je v uvodu orisal značilnosti slovenskega varčevalca. Izpostavil je, da Slovenci velik del premoženja še vedno hranijo v gotovini in bančnih vlogah, ki so nizko obrestovane, medtem ko je dolgoročnih naložb razmeroma malo. Takšna struktura sicer daje občutek varnosti, vendar dolgoročno ne ščiti pred inflacijo in ne omogoča rasti premoženja. Poudaril je pomen finančne pismenosti, razpršitve naložb in pravočasnega razmisleka o dodatnem pokojninskem varčevanju.

V nadaljevanju je Matej Šimnic predstavil delnice kot ključen naložbeni razred za dolgoročno plemenitenje premoženja. Opozoril je, da sama cena delnice ne pove veliko o njeni vrednosti, temveč je ključno razumevanje razmerja med ceno, dobičkom in kakovostjo podjetja. Poseben poudarek je namenil razpršitvi portfelja in dolgoročnemu vlaganju, saj zgodovina kapitalskih trgov kaže, da le redka podjetja dolgoročno nadpovprečno rastejo, poskusi lovljenja tržnih ciklov pa so pogosto tvegani.

Temo kolektivnih naložb in upravljanja premoženja je predstavil Jure Štimac, ki je vzajemne sklade opisal kot učinkovit način razpršitve tveganj, dostopen tudi vlagateljem z manjšimi zneski. Poudaril je pomen discipline, rednega vlaganja in realnih pričakovanj glede donosov, zlasti za vlagatelje, ki nimajo časa ali znanja za samostojno upravljanje naložb. Opozoril je, da vlagatelji pogosto precenjujejo svojo sposobnost napovedovanja prihodnjih gibanj, zato so dolgoročne in sistematične strategije praviloma uspešnejše od kratkoročnih odzivov na tržna nihanja.

Obvezniški del je predstavil Primož Cencelj, ki je obveznice opisal kot pomemben stabilizacijski element portfelja. Pojasnil je vpliv obrestnih mer na cene obveznic ter poudaril, da obveznice v kombinaciji z delnicami prispevajo k večji predvidljivosti donosov in nižji nihajnosti portfelja, zlasti pri vlagateljih z nižjo toleranco do tveganja ali krajšim naložbenim horizontom.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi nepremičninam kot naložbenemu razredu, ki jih je predstavil Sašo Šmigič. Izpostavil je poslovne nepremičnine kot učinkovit element dolgoročne in uravnotežene naložbene strategije, saj zagotavljajo stabilne denarne tokove iz najemnin, hkrati pa ponujajo zaščito pred inflacijo in možnost kapitalske rasti. Predstavil je različne načine vlaganja v nepremičnine, od neposrednega lastništva do nepremičninskih skladov, ter poudaril pomen razpršitve in profesionalnega upravljanja.

Alternativne naložbe, zlasti plemenite kovine, je predstavil Peter Slapšak. Izpostavil je fizično zlato in srebro kot dolgoročno zaščito pred inflacijo, monetarnimi tveganji in izgubo kupne moči denarja. Posebej je poudaril industrijski pomen srebra ter dejstvo, da so plemenite kovine namenjene dolgoročnemu ohranjanju vrednosti in razpršitvi premoženja, ne kratkoročnemu špekuliranju.

Zaključni del dogodka je bil posvečen kriptovalutam, ki jih je v širšem finančnem in geopolitičnem kontekstu predstavil Domen Kregar. Opozoril je, da so kriptovalute v zadnjih letih prešle iz obrobnega pojava v institucionalno prepoznan naložbeni razred. Izpostavil je vlogo stabilnih kovancev kot povezave med klasičnim finančnim sistemom in tehnologijo veriženja blokov ter opozoril na nova tveganja, povezana s poslovnimi modeli, ki temeljijo na kopičenju kriptovalut.

Dogodek je udeležencem ponudil celovit pregled sodobnih naložbenih možnosti in jasno sporočilo, da finančna varnost ni rezultat ene same odločitve, temveč dolgoročnega procesa, ki zahteva znanje, disciplino in aktivno vlogo posameznika.

Avtor besedila: Marko Čadež Mačkić