Slovenci imamo na bančnih računih ogromno denarja. Po podatkih Banke Slovenije je bilo julija 2025 na računih slovenskih gospodinjstev več kot 27 milijard evrov prihrankov. Toliko, da se o tem skoraj govori kot o nacionalni značilnosti. Varčujemo previdno, disciplinirano in pogosto zelo dolgo, a hkrati večino prihrankov še vedno pustimo na računih, kjer jih inflacija počasi, skoraj neopazno, razjeda.

Zato ni presenetljivo, da so individualni naložbeni računi (INR) v slovenskem finančnem prostoru vzbudili toliko zanimanja. Država jih predstavlja kot enega pomembnejših korakov k temu, da bi Slovenci začeli več vlagati in manj zgolj hraniti denar na bankah. Ideja se na prvi pogled zdi skoraj idealna: davčne ugodnosti, dolgoročno investiranje, enostavnejša administracija predvsem pri oddaji davčnih napovedi ter možnost, da posameznik postopoma gradi svoje premoženje.

A že po prvih mesecih se kaže, da vprašanje ni več samo, ali odpreti INR, ampak predvsem: kaj moram vedeti, preden ga odprem?

Je to res produkt za vsakogar? Kaj pomenijo stroški pri manjših vložkih? Kaj pa omejen nabor finančnih instrumentov? In ali posamezniki sploh znamo prevzeti tveganje, ki ga investiranje prinaša?

Prav o teh vprašanjih so razpravljali na okrogli mizi Alumni EF Od varčevalca do vlagatelja: kaj morate vedeti pred odprtjem INR?, kjer so sodelovali Urška Cvelbar, generalna direktorica Direktorata za finančni sistem na Ministrstvu za finance, Marja Milič, ustvarjalka finančnega podcasta Money How in finančna ambasadorka Slovenije, Gal Jure Perhaj, vodja trgovanja s finančnimi instrumenti pri NLB, ter profesor dr. Aljoša Valentinčič z UL EF, prav tako finančni ambasador Slovenije. Pogovor je moderiral Tomaž Okorn, novinar MMC RTV SLO, ki že več kot dve desetletji spremlja dogajanje na finančnih trgih.

Že uvodni del je pokazal, da INR računi niso zgolj še en finančni produkt. Urška Cvelbar je poudarila, da želi država s tem spodbuditi premik prihrankov iz bančnih depozitov na kapitalski trg ter okrepiti finančno stabilnost posameznikov. Ob tem je večkrat izpostavila pomen finančne pismenosti in postopnega, dolgoročnega vlaganja v finančne instrumente.

Prvi odziv trga kaže, da zanimanja ne manjka. Že v prvih dveh mesecih je bilo odprtih skoraj 10.000 INR računov, kar so govorci izpostavili kot pomemben signal, da Slovenci o investiranju vendarle razmišljamo drugače kot pred leti.

Ko je razprava prešla iz zakonodaje v vsakodnevne življenjske situacije, se je pokazalo tudi, kje imajo vlagatelji največ dilem. Publiko so zanimala predvsem vprašanja, koliko sredstev je sploh smiselno nameniti investiranju, ali je INR primeren tudi za manjše mesečne vložke, kako pomembni so stroški ter kako omejen nabor finančnih instrumentov vpliva na dolgoročno strategijo vlaganja.

Ena največjih prednosti INR računov ostaja možnost neobdavčenega izplačila po 15 letih. Prav dolgoročna naravnanost je po mnenju govorcev ključna logika celotnega produkta. Profesor dr. Aljoša Valentinčič je ob tem poudaril, da imajo predvsem mladi vlagatelji veliko prednost časa: »Mladi imajo čas, da se poberejo tudi po večjih padcih trgov.« Ob tem pa ni govoril zgolj o INR računih, temveč širše o osnovah dolgoročnega investiranja in sestavljanja razpršenih »košaric« različnih finančnih instrumentov.

Hkrati so govorci večkrat opozorili, da INR ni nujno optimalna rešitev za vsakega posameznika. Marja Milič je izpostavila predvsem vprašanje stroškov pri manjših zneskih vlaganja in poudarila, da morajo ljudje pred odprtjem računa dobro razumeti stroške trgovanja, vodenja računa ter razpršitve portfelja. Pri nižjih vložkih so lahko določene alternative v nekaterih primerih celo bolj smiselne.

Pomembno vprašanje ostaja tudi omejen nabor finančnih instrumentov znotraj INR računov. Posamezni ponudniki trenutno omogočajo dostop le do določenih trgov oziroma izbranih ETF-jev, kar lahko vpliva na razpršenost portfelja in investicijske strategije vlagateljev. Del razprave se je tako dotikal tudi dejstva, da nekateri globalno najbolj razširjeni ETF-i trenutno niso vključeni med dovoljene instrumente. Kljub temu so govorci poudarili, da je mogoče tudi znotraj obstoječega nabora finančnih instrumentov sestaviti dovolj razpršen portfelj oziroma »košarico«, ki lahko dolgoročno učinkovito sledi različnim investicijskim ciljem vlagatelja.

Gal Jure Perhaj iz NLB je ob tem poudaril, da se zanimanje za INR račune v praksi zelo hitro povečuje, predvsem med posamezniki, ki prej še nikoli niso vlagali na kapitalskih trgih. Po njegovih besedah se med vlagatelji čuti precej zanimanja za INR račune, predvsem med tistimi, ki se z investiranjem srečujejo prvič. Prav zato se v ospredje postavljajo vprašanja preglednosti, dostopnosti in razumevanja samega produkta. 

Ena izmed pomembnejših tem pogovora je bila tudi odgovornost vlagateljev. Večina ponudnikov INR računov namreč deluje po načelu samostojnega investiranja brez individualnega investicijskega svetovanja. To pomeni, da uporabnikom predvsem omogočajo odprtje računa, izvedbo naročil in administrativno podporo, medtem ko odločitev, kam investirati, v veliki meri ostaja odgovornost posameznika. 

Dotaknili so se tudi vprašanja otrok, mladih in starejših vlagateljev. INR račun je mogoče odpreti tudi za mladoletne osebe, kar številni vidijo kot zanimivo priložnost za dolgoročno varčevanje za prihodnost otrok. Govorci so večkrat poudarili moč obrestno-obrestnega računa in dejstvo, da je pri investiranju čas pogosto največji zaveznik posameznika. Ob tem pa so opozorili še na pomembno posebnost: posameznik lahko INR račun odpre le enkrat v življenju. Če ga zapre, novega ne more več odpreti.

Pri starejših vlagateljih in upokojencih pa se vprašanje pogosto premakne predvsem k investicijskemu horizontu. Ali je 15-letno obdobje dovolj dolgo, da davčne ugodnosti dejansko pridejo do izraza? Kot so poudarili govorci, univerzalnega odgovora ni, smiselnost odprtja računa je predvsem odvisna od življenjskega obdobja, ciljev in osebnega odnosa do tveganja.

Dogodek se je zaključil z vprašanji publike, kjer so obiskovalci odpirali zelo konkretne dileme: od otroških dodatkov, stanovanjskih kreditov in vlaganja za otroke do vprašanj o stroških, ETF-jih in psihologiji investiranja. Prav ta del je pokazal, da finance ljudem niso več tako oddaljena tema, kot so bile nekoč. Pogovor je postal iskren, praktičen in predvsem zelo življenjski.

V nekem trenutku je eden izmed govorcev zelo preprosto povedal: »Največja napaka je, da sploh ne začnemo.« In mislim, da je prav ta stavek najbolje povzel celotno popoldne.

Morda INR trenutno res ni popolna rešitev za vsakogar. Prav zato smo se v okviru dogodkov Od varčevalca do vlagatelja v preteklosti pogovarjali tudi o delnicah, obveznicah, skladih, nepremičninah, plemenitih kovinah in kriptovalutah. Možnosti je veliko, pomembno pa je predvsem, da se odločitev lotimo premišljeno.

Kot je že večkrat poudaril profesor dr. Aljoša Valentinčič: tako kot si pri treningu v fitnesu pogosto poiščemo trenerja, bi bilo smiselno tudi pri vlaganju poiskati kakovostne informacije in strokoven nasvet. Internet je danes nasičen z informacijami. Med njimi pa se najdejo tudi zavajajoče informacije. In ravno zato postaja naša odgovornost, da se primerno informiramo ter gradimo svojo finančno pismenost, saj bomo le tako znali informacije učinkovito presojati in filtrirati.

Avtorica besedila: Nina Brauc