V sredo, 4. marca 2026 je potekal spletni dogodek »Uvajanje generativne umetne inteligence v različnih gospodarskih okoljih«, ki ga je Alumni EF soorganiziral s poslovno šolo Stellenbosch iz Južne Afrike. Dogodek je obravnaval vprašanja uvajanja generativne umetne inteligence v organizacijah in podjetjih. Na dogodku so sodelovali strokovnjaki iz akademskega okolja in prakse, med njimi Jerome Adonis, Justin Siljeur, dr. Luka Tomat in Raymond Crown. Razprava je bila osredotočena na to, kako lahko organizacije uspešno uvedejo umetno inteligenco v svoje procese ter katere so glavne priložnosti in ovire pri tem.

Ena izmed ključnih ugotovitev dogodka je bila, da uvajanje umetne inteligence ni predvsem tehnološki izziv, ampak predvsem organizacijski in človeški izziv. Govorci so poudarili, da sama dostopnost orodij umetne inteligence še ne pomeni njihove učinkovite uporabe. Za uspešno uvajanje so ključne zaupanje zaposlenih, razumevanje umetne inteligence ter psihološka pripravljenost zaposlenih na spremembe. Če organizacije teh dejavnikov ne upoštevajo, lahko pride do odpora zaposlenih ali pa se tehnologija uporablja le površinsko.

Justin Siljeur je predstavil raziskavo o modelu uvajanja generativne umetne inteligence v podjetjih. Model temelji na kombinaciji strateškega pristopa vodstva in aktivnega sodelovanja zaposlenih. Vodstvo mora zagotoviti jasno usmeritev in podporo, hkrati pa morajo organizacije zaposlenim omogočiti eksperimentiranje z novimi orodji. Zaposleni, ki so najbližje vsakodnevnim delovnim procesom, pogosto najbolje prepoznajo priložnosti za uporabo umetne inteligence pri reševanju konkretnih problemov.

Na predstavitvi so bile predstavljene tudi različne vloge umetne inteligence v organizacijah. Umetna inteligenca lahko deluje kot pomočnik pri administrativnih nalogah, kot strateški partner pri analiziranju podatkov in iskanju poslovnih priložnosti ali kot kreativno orodje za ustvarjanje novih idej in vsebin. Kot primer uporabe je bil predstavljen primer podjetja, ki je s pomočjo analize podatkov in umetne inteligence odkrilo nove tržne priložnosti in uspešno uvedlo nove marketinške kampanje z zelo dobrimi poslovnimi rezultati.

Govorci so predstavili tudi okvir za uspešno uvajanje umetne inteligence v organizacijah. Ta temelji na spodbujanju eksperimentiranja zaposlenih, gradnji zaupanja v tehnologijo, postavljanju jasnih pravil uporabe umetne inteligence ter iskanju konkretnih primerov uporabe, ki prinašajo poslovno vrednost. Posebej je bilo poudarjeno, da velike transformacije pogosto niso uspešne, če niso povezane s konkretnimi problemi in potrebami organizacije.

Raymond Crown je v razpravi predstavil tudi praktične izkušnje iz industrije. Poudaril je pomen ustvarjanja skupnosti znotraj organizacij, kjer zaposleni delijo izkušnje z uporabo umetne inteligence. Tak pristop spodbuja učenje, eksperimentiranje in hitrejše uvajanje novih tehnologij v delovne procese.

Dr. Luka Tomat je opozoril na zanimiv trend, da se uporaba umetne inteligence med posamezniki hitro povečuje, vendar to še ne pomeni, da organizacije umetno inteligenco uporabljajo sistematično. Veliko zaposlenih uporablja umetno inteligenco le za posamezne naloge, medtem ko je celovita integracija umetne inteligence v poslovne procese še vedno omejena.

Na dogodku je bila izpostavljena tudi razlika med različnimi regijami sveta pri uporabi umetne inteligence. V Evropi se veliko razprav osredotoča na regulacijo in etična vprašanja, medtem ko se v Afriki umetna inteligenca pogosto uporablja za reševanje konkretnih družbenih in gospodarskih izzivov, kot so izboljšanje kmetijske proizvodnje, izobraževanje ali razvoj podjetništva.

Dogodek se je zaključil s poudarkom, da morajo organizacije najprej prepoznati največje probleme v svojih procesih, nato pa preizkušati uporabo umetne inteligence pri njihovem reševanju. Uspešne rešitve je nato treba postopno razširiti na celotno organizacijo. Glavno sporočilo dogodka je bilo, da umetna inteligenca prinaša največjo vrednost takrat, ko jo organizacije uporabljajo kot orodje za izboljšanje dela zaposlenih in za reševanje konkretnih poslovnih izzivov.

Avtor besedila: Marko Čadež Mačkić