Med magistrskim študijem ste naleteli na raziskavo, ki je spremenila vaš pogled na akademski svet in inovacije. Kaj vas je pri tej izkušnji tako močno nagovorilo?

Med magistrskim študijem sem v sodelovanju s podjetjem Hisense pripravljala magistrsko nalogo pod mentorstvom profesorice Barbare Čater. Najbolj me je navdušilo odkritje kitajske raziskave, ki je postavila pod vprašaj nekatere predpostavke, ki sem jih do takrat jemala za samoumevne. Uspela je kvantificirati nekaj, kar je velik del evropske literature obravnaval kot težko merljivo ali celo nemogoče za natančno merjenje.

Ta izkušnja mi je pokazala, da se inovacije pogosto začnejo z drugačnimi vprašanji in ne nujno z boljšimi odgovori. Spoznala sem, da so meje mogočega pogosto precej širše, kot si predstavljamo. Danes na ta trenutek gledam kot na eno od izkušenj, ki je temeljno vplivala na moj pristop k raziskovanju, inoviranju in reševanju problemov.

Ob zaključku magistrskega študija ste bili že nosilka patenta za medicinsko inovacijo. Kako se je začela zgodba ANDRE?

Ideja se je rodila med mojim prvim maratonom. Tako kot številni tekači sem med tekom uporabljala energijske gele, vendar sem v nekem trenutku izgubila pregled nad tem, koliko sem jih že zaužila. Sredi tekme sem ugotovila, kako težko je spremljati nekaj tako pomembnega, medtem ko si osredotočen na zmogljivost in vzdržljivost.

Ta trenutek mi je ostal v spominu, ker je razkril izziv, ki sega daleč onkraj teka. Začela sem opažati podobne situacije tudi v vsakdanjem življenju. Moja babica, ki živi z demenco, si mora zapomniti, katera zdravila mora vzeti in kdaj. Mama, ki se sooča z migrenami, pogosto preračunava, kdaj lahko varno vzame naslednjo tableto. Prijatelji s sladkorno boleznijo pozorno spremljajo količino sladkorja v glukoznih tabletah. Čeprav so okoliščine različne, je osnovni problem enak. Ljudje potrebujejo preprost in zanesljiv način za spremljanje tega, kaj zaužijejo in kdaj.

Tako je nastala ANDRA, koncept pametnega sistema za odmerjanje zdravil in prehranskih dopolnil, ki poenostavlja odmerjanje, povečuje varnost in omogoča natančno spremljanje vnosa.

Kako vidite prihodnost sistema ANDRA in komu bi lahko najbolj koristil?

ANDRA je nastala kot odgovor na izziv, s katerim sem se srečala kot tekačica, vendar njene možnosti uporabe segajo bistveno dlje od športa. Gre za pametni sistem, zasnovan za varnejše in natančnejše upravljanje vnosa zdravil ter prehranskih dopolnil. Za razliko od tradicionalnih rešitev, ki temeljijo na tabletah, se ANDRA osredotoča na tekoče formulacije, kar omogoča nadzorovano in prilagojeno odmerjanje zdravil, prehranskih dopolnil ali športne prehrane.

Največji potencial vidim v zdravstvu, predvsem pri bolnikih, ki jemljejo več zdravil hkrati, pri starejših, otrocih in vseh, ki potrebujejo natančno odmerjanje. Sistem bi lahko z beleženjem vnosa v realnem času zmanjšal število napak pri jemanju zdravil, izboljšal upoštevanje terapij ter zdravstvenim delavcem zagotovil zanesljivejše podatke. Hkrati bi lahko podpiral oddaljeno spremljanje pacientov, klinične raziskave in učinkovitejše upravljanje zdravil, kar bi prispevalo k boljšim zdravstvenim izidom in manjšim količinam odpadnih zdravil.

Veliko priložnosti vidim tudi na področju športa, veterine in celo v specializiranih okoljih, kot so vesoljske misije, kjer je tradicionalno odmerjanje zdravil lahko zahtevno. Moja vizija je ustvariti rešitev, ki poenostavi nekaj, s čimer se ljudje srečujejo vsak dan, ter to naredi varnejše in enostavnejše.

Veliko ljudi ima ideje, le redki pa naredijo korak do patenta. Kaj vam je dalo samozavest, da ste idejo razvijali naprej?

Če sem iskrena, je šlo deloma tudi za neučakanost. O intelektualni lastnini sem vedela dovolj, da sem razumela, kako pomemben je pravi trenutek. Če čakaš predolgo, lahko nekdo drug razvije podobno rešitev in jo zaščiti pred tabo.

Oddaja patentne prijave je bila trenutek, ko ideja ni bila več zgolj ideja. Postala je nekaj oprijemljivega in nekaj, kar je bilo vredno zaščititi. To je povsem spremenilo moj način razmišljanja. Nisem več razmišljala o stranskem projektu, temveč o inovaciji z resničnim potencialom za vpliv.

Ob tem sem se veliko naučila o pomenu intelektualne lastnine, podjetništva in sodelovanja. Na poti sem imela podporo mentorjev, različnih inovacijskih programov in mednarodnih partnerjev, ki so me spodbujali k nadaljnjemu razvoju ideje.

Od študija na Japonskem in učenja kitajščine do priprav na doktorski študij v Pekingu. Zdi se, da vas privlačijo izkušnje daleč zunaj cone udobja. Kaj so vas naučile o pomenu pogleda onkraj lastnega kulturnega okolja?

Študijska izmenjava na Japonskem je bila ena najdragocenejših izkušenj mojega študija. Spoznala sem drugačne načine razmišljanja, drugačne pristope k poslovanju ter kulturo, ki daje velik poudarek disciplini, natančnosti in nenehnemu izboljševanju.

Pred kratkim sem se na Konfucijevem inštitutu na Ekonomski fakulteti začela učiti tudi kitajščino in ugotovila, kako zelo me navdušuje raziskovanje povsem drugačnega jezikovnega in kulturnega okolja. Bolj ko sem spoznavala novo okolje, bolj sem se zavedala, kako močno so naše predstave oblikovane z lastno perspektivo. Pogled preko teh okvirov odpira nove priložnosti, nova vprašanja in nove načine reševanja problemov.

Prav ta radovednost me je pripeljala do odločitve za doktorski študij v Pekingu, kjer želim poglobiti svoje znanje na področju inovacij in medicinskih tehnologij v hitro razvijajočem se okolju.

Trenutno se pripravljate na 50 kilometrski ultramaraton. Kaj so vas dolge ure na tekaških poteh naučile o vztrajnosti in motivaciji?

Ultramaraton je pogosto opisan kot fizični izziv, vendar je zame predvsem miselni. Ko več ur preživiš sam na poti, ni motečih dejavnikov. Ostaneš le ti in tvoje misli.

Pri teku mi je najbolj všeč to, da me vedno znova opominja, da smo sposobni več, kot si mislimo. Večina ljudi si postavi omejitve veliko prej, preden doseže svoje dejanske meje. Tek me je naučil potrpežljivosti, vztrajnosti in mirnosti v zahtevnih trenutkih.

Prav med tekom pogosto dobim tudi najboljše ideje. Koncept ANDRE se je rodil med maratonom in verjamem, da bodo tudi številne prihodnje ideje nastale na podoben način.

Zdi se, da vas privlačijo zahtevni izzivi. Kaj vas motivira, da vedno znova izberete težjo pot?

Pravzaprav tega ne vidim kot izbiro težje poti. Sama temu raje rečem izbira bolj zanimive poti.

Ne glede na to, ali gre za študij v tujini, učenje novega jezika, razvoj patenta ali pripravo na ultramaraton, me vodi radovednost. Zanima me, kaj vse je mogoče doseči, ko stopiš korak dlje od tistega, kar ti je znano in udobno.

Eden od citatov, ki mi je ostal posebej blizu, prihaja s Kitajske: »Lahko jočeš, ne smeš pa izgubiti« (angl. »You can cry, but you cannot lose«). Zame pomeni, da so izzivi neizogibni, odnehati pa je vedno odločitev. Če ti je nekaj res pomembno, je vredno poskusiti, tudi kadar je izid negotov.

Na drugi strani zahtevnih izkušenj namreč pogosto čakajo rast, znanje in nove priložnosti.