Avtorji objave:

• Tina Saksida, University of Prince Edward Island, McDougall Faculty of Business
• Michael Maffie, Cornell University, Nolan School of Hotel Administration
• Katarina Katja Mihelič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Barbara Culiberg, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Ajda Merkuž, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?

Raziskava si je zastavila vprašanje, kako vozniki Uberja reagirajo na kršitve psihološke pogodbe, še posebej v kontekstu varnostnih ukrepov podjetij med pandemijo COVID-19. Namen raziskave je bil razumeti čustvene in kognitivne odzive teh delavcev na kršitve varnostnih ukrepov, ter kako ekonomska odvisnost od prekarnega dela vpliva na njihovo izkušnjo in odločitev o nadaljevanju dela.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

V prvi študiji smo ugotovili, da so bile zaznave kršitve psihološke pogodbe pri voznikih povezane z zmanjšanim zaupanjem v Uber in večjo namero, da zapustijo tovrstno delo. Vendar je cinizem do Uberja napovedoval namero o odhodu le pri tistih voznikih, ki niso verjeli, da imajo zaposlitvene alternative zunaj prekarnega dela. To smo nadalje raziskali v drugi študiji, kjer smo ugotovili, da si lahko delavci z nizko ekonomsko odvisnostjo od prekarnega dela privoščijo priložnostni cinizem do platforme, medtem ko so se delavci z visoko odvisnostjo počutili »ujete« v to delo.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Presenetilo nas je, da cinizem do podjetja ni vedno vodil k nameri po zapustitvi dela, ampak je to veljalo predvsem za delavce, ki niso imeli alternativnih zaposlitvenih možnosti. To je pokazalo, da so delavci, kljub ciničnim stališčem, ostali v prekarnem delu zaradi občutka ujetosti.

Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?

Ugotovitve lahko koristijo podjetjem, ki sodelujejo s prekarnimi delavci, zakonodajalcem, ki se ukvarjajo z regulacijo prekarnega dela, ter raziskovalcem na področju organizacijske psihologije in delovnih odnosov.

Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?

V naslednjih 5 do 10 letih lahko rezultati prispevajo k boljši regulaciji prekarne ekonomije, saj razkrivajo vpliv kršitve psihološke pogodbe na zadovoljstvo in zaupanje delavcev. Prav tako bi ugotovitve lahko vplivale na oblikovanje politik, ki zmanjšujejo ekonomsko odvisnost delavcev od prekarnega dela, ter izboljšajo pogoje za tiste, ki so od njega močno odvisni.

Ključne besede:

• prekarno delo
• ekonomska odvisnost
• psihološka pogodba
• Uber
• cinizem

Rangiranje:

• JCR(2023): Q2
• AJG: 3
• EF: A

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SGD 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 10 – zmanjšanje neenakosti

Prispevek je objavljen v:
Journal of managerial psychology (Emerald)

Vsebina prispevka je ob prijavi dostopna na povezavi:

Casually cynical or trapped? Exploring gig workers’ reactions to psychological contract violation