Avtorji:

• Aldijana Bunjak, University of Stavanger, Business School
• Andrew C. Hafenbrack, University of Washington,  Michael G. Foster School of Business
• Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Guido Bortoluzzi, University of Trieste, DEAMS Department

Ključne besede:

ustvarjalnost | čuječnost | pristopi k ustvarjalnosti | eksperimentalna metoda ustvarjalnosti | konceptualna metoda ustvarjalnosti

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen naše raziskave je bil pojasniti, zakaj so ugotovitve o povezavi med čuječnostjo in ustvarjalnostjo v dosedanji literaturi neenotne, ter natančneje razložiti, prek katerih procesov čuječnost vpliva na ustvarjalnost. Zanimalo nas je, ali čuječnost spodbuja ustvarjalnost prek dveh različnih ustvarjalnih pristopov: konceptualne metode, ki temeljijo na načrtovanju, strukturi in jasnih idejah, ter eksperimentalne metode, ki temeljijo na raziskovanju, intuiciji in pristopu poskusov in napak. Temu ustrezno smo si zastavili naslednje raziskovalno vprašanje: ali konceptualne in eksperimentalne ustvarjalne metode posredujejo odnos med čuječnostjo in individualno ustvarjalnostjo? Natančneje, preverjali smo, ali čuječnost aktivira različne ustvarjalne metode ter ali in kako ti dve metodi delujeta kot mehanizma, prek katerih čuječnost vpliva na ustvarjalnost.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

V raziskavi smo izvedli tri študije v treh različnih kontekstih. V prvi študiji smo anketirali spletne množične delavce na platformi Amazon Mechanical Turk in ustvarjalnost preverjali z nalogo generiranja idej za izboljšanje spletne platforme. V drugi študiji smo raziskavo prenesli v bolj tradicionalno organizacijsko okolje ter vključili zaposlene in managerje iz italijanskih in hrvaških malih ter srednje velikih podjetij v ladjedelniški in navtični industriji. V tretji študiji pa smo izvedli eksperiment na slovenski univerzi z magistrskimi študenti, pri katerem smo čuječnost tudi neposredno inducirali, kar nam je omogočilo vzpostaviti močnejše sklepe o vzročnosti.

Ključna ugotovitev vseh treh študij je bila zelo konsistentna: čuječnost je povezana z večjo ustvarjalnostjo predvsem zato, ker spodbuja konceptualno ustvarjalno metodo, torej bolj načrtovan, strukturiran in ciljno usmerjen pristop k ustvarjanju. Nasprotno pa eksperimentalni ustvarjalni pristop ni pojasnila te povezave. V prvi študiji se je čuječnost sicer povezovala z obema metodama, vendar je kot posredovalni mehanizem delovala le konceptualna metoda; v drugi in tretji študiji pa se je pokazalo še jasneje, da je čuječnost povezana predvsem s konceptualnim, ne pa z eksperimentalnim pristopom.

Tako smo v različnih vzorcih, državah in raziskovalnih pristopih pokazali, da čuječnost ustvarjalnost spodbuja predvsem prek bolj premišljenega in strukturiranega ustvarjalnega procesa.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

V procesu raziskovanja nas je najbolj presenetilo, da se povezava med čuječnostjo in ustvarjalnostjo ni vzpostavila prek bolj intuitivnega, raziskovalnega in na poskusih temelječega pristopa, kot bi lahko pričakovali, temveč predvsem prek konceptualne ustvarjalne metode, torej prek bolj strukturiranega, načrtnega in ciljno usmerjenega načina ustvarjanja. Čeprav smo teoretično predvideli, da bi čuječnost lahko spodbujala tako konceptualno kot eksperimentalno metodo, so bili rezultati v vseh treh študijah precej dosledni v prid konceptualni poti.

Dodatno nas je presenetilo tudi to, da se je v prvi študiji pojavila nepričakovana pozitivna povezava med čuječnostjo in eksperimentalno metodo, vendar se ta vzorec v naslednjih dveh študijah ni potrdil, kar nakazuje, da je ta odnos bolj kompleksen in verjetno tudi bolj odvisen od konteksta, kot smo sprva predvidevali.

Posebej zanimivo pa se nam je zdelo tudi, da je že kratka, 8-minutna indukcija čuječnosti vplivala na ustvarjalni pristop, ki so ga posamezniki uporabili. To nam je pokazalo, da ustvarjalne metode morda niso tako stabilne in nespremenljive, kot pogosto predpostavljajo tipološke teorije, temveč so lahko precej bolj prožne in občutljive na trenutno kognitivno stanje.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Naše ugotovitve koristijo predvsem vodjem, kadrovskim strokovnjakom in organizacijam, saj kažejo, da lahko s praksami čuječnosti spodbujajo bolj strukturiran in ciljno usmerjen ustvarjalni proces. Uporabne so tudi za izobraževalne ustanove, kjer lahko čuječnost pomaga pri razvijanju bolj premišljenega pristopa k ustvarjalnemu delu.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Naši izsledki k trajnostnemu razvoju prispevajo posredno, saj lahko s spodbujanjem čuječnosti in bolj strukturiranega ustvarjalnega reševanja problemov pomagajo organizacijam razvijati bolj premišljene in dolgoročno vzdržne rešitve v delovnem in akademskem okolju.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura

Prispevek je objavljen v:
Creativity and innovation management (Wiley)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Building resilience in crowdwork: exploring the role of self
regulated learning and collaborative job crafting in online 
forumsDisentangling the relationship between mindfulness and creativity: the role of conceptual and experimental creative methods