Avtorji:

• Vesna Cerkvenik-Flajs, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
• Detlef Schenke, Julius Kühn Institute (JKI), Federal Research Centre for Cultivated Plants, Berlin
• Simona Korenjak-Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakuleta in IMFM Ljubljana
• Anton Perpar, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
• Jens Jacob, Julius Kühn Institute (JKI), Federal Research Centre for Cultivated Plants, Berlin
• Susanne Schwonbeck, Fraunhofer Institute for Toxicology and Experimental Medicine ITEM, Hannover
• Sven Kleine Bardenhorst, University of Münster, Institute of Epidemiology and Social Medicine
• Torsten Hahn, Fraunhofer Institute for Toxicology and Experimental Medicine ITEM, Hannover
• Marko Cvetko, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
• Mitja Gombač, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

Ključne besede:

antikoagulantni rodenticidi | α-kloraloza | domača mačka | monitoring okolja | Slovenija

Kakšen je namen raziskave in kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili?

Namen raziskave je bilo ugotoviti vpliv uporabe rodenticidov in splošnega anestetika α-kloraloza, ki se alternativno uporablja kot rodenticid, za možnost sekundarne zastrupitve mačk v Sloveniji.

Raziskovalni vprašanji: Kakšna je ogroženost domačih mačk za možnost sekundarne zastrupitve z rodenticidi v Sloveniji? Ali obstajajo tudi eksterni dejavniki, ki vplivajo na pogostost zastrupitev z rodenticidi in na količino zaznanih substanc? 

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Ostanki vsaj ene testirane rodenticidne snovi so bili odkriti pri 64,6 % od 99 mačk, zbranih v letih 2021 in 2022. Individualne značilnosti mačk (spol, starost, gibanje na prostem) niso vplivale na pojav ali koncentracijo ostankov v jetrih, so pa vplivali okoljski dejavniki. Število prisotnih rodenticidov je bilo pozitivno povezano z gostoto prebivalstva in rabo podeželskih zemljišč, negativno pa z gostoto kmetij. Podoben trend je bil opazen pri prisotnosti brodifakuma in bromadiolona. Koncentracija brodifakuma je bila višja pri nizki gostoti kmetij, kar nakazuje potrebo po boljšem ozaveščanju uporabe teh sredstev pri posameznih uporabnikih. Rezultati raziskave nakazujejo na veliko tveganje zastrupitev za domače mačke v Sloveniji, zato bi bilo treba tudi prikrite zastrupitve z rodenticidi pri tej živalski vrsti v prihodnje pozorno spremljati. Študija opozarja na potencialni okoljski problem, povezan z obstojnostjo, bioakumulacijo, sekundarnimi zastrupitvami in toksičnostjo rodenticidov za neciljne živalske vrste v Sloveniji in regiji, in bo prispevala k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov. 

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Neprijetno presenečenje je bila stopnja zaznavnosti, tako po razširjenosti kot visokih koncentracijah testiranih rodenticidnih snovi v jetrih. Še posebej skrb vzbujajoča je zaznana α-kloraloza v koncentraciji 561.7 ng/g pri eni od mačk na Goriškem.

Katerim ciljnim javnostim vaše ugotovitve koristijo in kako jih lahko uporabijo?

Ugotovitve naslavljajo prav vse uporabnike tovrstnih sredstev, ki se množično in pogosto nenadzorovano in tudi prekomerno uporabljajo za uničevanje škodljivih glodavcev, pri tem pa se pozablja na njihove sekundarne vplive na celotno okolico, predvsem na živali, ki se hranijo z glodavci (npr. lisice, mačke, ptice roparice ipd.). Ugotovitve pripomorejo k ozaveščanju o tej problematiki in potrebo po nadzorovani in omejeni uporabi rodenticidov.

Kako menite, da bodo izsledki vaše raziskave vplivali na trajnostni razvoj?

Tovrstne študije z ozaveščanjem o problemu sekundarnih vplivov uporabe rodenticidov na neciljne živalske vrste opozarjajo na tovrstne probleme in prispevajo k dobrobiti živali ter k prepoznavanju pomena zaščite slovenskih in evropskih ekosistemov.

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SGD 3 – zdravje in dobro počutje
• SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja
• SDG 15 – življenje na kopnem

Prispevek je objavljen v:
Toxics (MDPI)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Exposure of domestic cats (Felis catus) to rodenticidal compounds