Sodobna politična ekonomija

Cilji predmeta

Cilj predmeta je sistematična seznanitev s pluralnostjo idej v sodobni ekonomiji, ki se izraža skozi različne ortodoksne in heterodoksne ekonomske teorije oz. šole, njihove metodološke in konceptualne značilnosti ter pristope k ekonomski politiki. Predmet kritično analizira genezo dveh različnih metodoloških tradicij, kartezijanske in romanske, ki sta v ekonomski znanosti privedli do razhajanj med neoklasičnimi in heterodoksnimi pristopi k ekonomiji. Poudarek je na obravnavi heterodoksnih, zlasti institucionalističnih teorij, ki v ekonomsko analizo vnašajo realistične politično-ekonomske koncepte, kot so moč, interesne skupine, negotovost, endogeni tehnološki napredek, vpliv neenakosti, kulturno okolje itd., kar študentom širi perspektivo relevantnega polja ekonomske analize.

Vsebina predmeta

1. Metodološki vidiki razhajanj med ortodoksno in heterodoksno ekonomsko teorijo
1.1 Kartezijanski in romanski pristop v ekonomski znanosti
1.2 Vloga časa in koncept ravnotežja
1.3 Strukturni vs dinamični koncept konkurence
1.4 Ekonomika vs politična ekonomija

2. Razvoj kritike neoklasične ekonomike kot podlaga za razvoj ekonomske heterodoksije
2.1 Keynesova kritika samodejne tendence k polni zaposlenosti (negotovost, načelo efektivnega povpraševanja)
2.2 Avstrijska kritika koncepta ravnotežja
(individualizem in dinamika prostega trga)
2.3 Institucionalistična kritika popolne konkurence (institucionalistični koncept podjetja, cikli)
2.4 Cambridgeska teorija razdelitve (kritika koncepta kapitala, povezovanje razdelitve in rasti)

3. Variacije sodobne ekonomske ortodoksije
3.1 Nova keynesianska ekonomika (tržne rigidnosti, asimetričnost informacij)
3.2 Nova klasična ekonomika (hipoteza racionalnih pričakovanj)
3.3 Nova institucionalna ekonomika (optimizacija transakcijskih stroškov, teorija izbire)
3.4 Neoklasična teorija rasti

4. Smeri razvoja sodobne ekonomske heterodoksije
4.1 Postkeynesianska teorija (korporacija, investicije, povezava rast-razdelitev)
4.2 Nova avstrijska teorija (prosti trg, podjetnik, inovativnost)
4.3 Izvirna (evolucijska) institucionalna teorija (interesne skupine in razmerja moči, vpliv kulture, 'path-dependency')
4.4 Neomarksizem

5. Uporaba heterodoksnih ek. teorij v politično- ekonomski analizi sodobnih gospodarstev
5.1 Metodološki pluralizem sodobne politične ekonomije
5.2 Vplivi korporacijske hegemonije
5.3 Digitalni kapitalizem, internetne platforme, učinki mreženja
5.4 Merjenje blaginje, dinamika neenakosti, raziskovanje 'sreče'
5.5 Okoljska problematika, neo-malthusianska politična ekonomija
5.6 Vloga države in javnega sektorja, sodobni keynesianizem, dileme politik varčevanja

Nosilci predmeta